Moji pacienti niso številke

Dobro počutje | jun. '12

»Čar mojega poklica je predvsem neposreden stik z bolniki, ki pri nas niso le številke. Prav zato jih v moji ordinaciji v zdravstveni kartoteki nikoli nismo razvrščali po številkah, ampak vedno po imenih in priimkih,« povzame prim. doc. dr. Mateja Bulc, dr. med., spec. splošne medicine, ki je bila po izboru revije Viva izbrana za Mojo zdravnico leta 2012.

Zaposlena je v Zdravstvenem domu Šiška, hkrati je tudi predavateljica na katedri za družinsko medicino medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Zelo je bila počaščena, ko je izvedela, da je bila med množico predlaganih zdravnikov prav ona izbrana za najboljšo. Meni, da so lastnosti dobrega zdravnika strokovnost, izkušenost, komunikativnost, humanost in empatija. Poklic družinske zdravnice opravlja že 34 let. Skrbi za približno 1700 pacientov, velika večina jih je starejših od 65 let, saj je »podedovala« ambulanto dr. Schrotta, prvega specialista splošne medicine pri nas. Trdi, da je delo z bolniki ne utruja, ampak poživlja.

Spoštovanje za dober odnos
Pacienti pogosto povedo, da je zdravnikova prijazna beseda skoraj enako pomembna kot njegova strokovnost! Dr. Bulčeva pravi, da njeno delo temelji na etičnih pravilih, po katerih deluje medicina. Najpomembnejše se ji zdi spoštovanje in tudi to, da se zna zdravnik vživeti v bolnika, empatija torej. »Vedno delam v dobro svojih pacientov, a se pri tem zavedam, da moram svoj odnos do njih prilagoditi vsakemu posebej, saj so med seboj zelo različni,« nadaljuje naša sogovornica, sicer žena televizijskega novinarja Draga Bulca in mama dveh sinov. V prostem času, ki ga ima (pre)malo, se gre rada sprostit v naravo ali pa vzame v roke dobro knjigo.
Pri tem našo sogovornico žalosti, da še vedno premalo govorimo tudi o pacientovih dolžnostih, da v glavnem poudarjamo le zdravnikove dolžnosti in pacientove pravice.
Raziskave kažejo, da so slovenski bolniki ponavadi zelo zadovoljni s svojimi družinskimi zdravniki. Zdravnike tudi spoštujejo. »Do spora med zdravnikom in bolnikom zelo redko pride zaradi strokovne napake, največkrat pa zaradi slabe komunikacije,« nadaljuje. Prav zato na katedri za družinsko medicino veliko govorijo tudi o sporazumevanju, pa o tem, kako bolniku povedati slabo novico itd. Tega se včasih na medicini niso učili, zdaj se pa. »To, da sem mentorica študentom medicine in specializantom družinske medicine, me prav tako veseli kot delo v ambulanti. Delo z mladimi me pomlaja in me sili k neprestanemu izobraževanju in raziskovanju.«
Vesela bi bila, če bi se več študentov medicine odločilo za specializacijo iz družinske medicine. »Pa mi študentje pravijo, da bodo raje delali za višjo plačo kaj manj napornega. Naše delo je tudi zato, ker nas je premalo, sila obremenjujoče, in to tako telesno, kot predvsem psihično.«

Optimizem kot preventiva
Ponosna je, da je kot zdravnica v osnovnem zdravstvu v Ljubljani med prvimi opozarjala na pomen preventive. »Ko smo leta 1990 prvič v Sloveniji začeli javno propagirati zdrav način življenja, so nas debelo gledali.« Govorili so o pomenu redne telesne dejavnosti, gibanja, ter o tem, kako škodljivo za zdravje je, če imaš preveliko telesno težo, previsok krvni tlak, holesterol in sladkor. »Do tedaj so ljudje večinoma mislili, da takrat, ko človek zboli, ga zdravnik zdravi s tabletami ali pa ga operira in je spet zdrav.«
Vesela je, da se veliko več ljudi kot včasih zaveda, da lahko tudi sami vplivajo na svoje zdravje in veliko naredijo zanj. Seveda pa – pogosto tudi v svoji ambulanti - vidi, da nekateri še vedno živijo zelo nezdravo. Dejavniki tveganja za več kroničnih bolezni so enaki: kajenje, previsoka telesna teža, nezdrav način prehranjevanja, tvegano pitje alkoholnih pijač, premalo gibanja, preveč stresno življenje itd. »Zelo pomembno je tudi, da bolnik poskuša čim bolj upoštevati zdravnikova navodila,« poudari dr. Bulčeva. »Svojim bolnikom večkrat rečem, da so bolj zdravi tisti ljudje, ki so optimisti in zadovoljni s seboj. Starejšim, ki jih obravnavam enako skrbno kot mlajše, še svetujem, naj ne samevajo doma, naj se vsaj enkrat na dan oblečejo in uredijo ter gredo ven - na sprehod, v naravo, na koncert, na izlet, na ples, balinat, v društvo upokojencev, kamorkoli pač. Naj se čim več družijo, naj poleg telesa trenirajo tudi možgane!«

Normativi v zdravstvu
Normativi v zdravstvu ji nikoli niso ugajali, saj zdravniki ne štancajo zamaškov, kot pravimo, ampak ljudi zdravijo. »Ne moremo delati na normo in vsakemu bolniku posvetim toliko časa, kolikor je potrebno. Naročamo na petnajst minut, če pa je bolezni več ali je zahtevnost pregleda večja, si vzamem za bolnika tudi pol ure,« dodaja in pove, da že 22 let bolnike naroča na uro, zato je njena čakalnica včasih tudi prazna.
Dr. Bulčeva spregovori še o položaju družinskega ali osebnega zdravnika, kot pravimo danes zdravnikom specialistom splošne ali družinske medicine. »Ko sem se zaposlila, specializacija iz splošne medicine ni bila obvezna, obvezno pa je bilo po končanem stažu dveletno delo v splošni ambulanti, to je pripravništvo. Spominjam se, da se je to marsikomu zdelo grozno, še teže pa je bilo bolnikom, saj so imeli lahko vsake dve leti pred seboj novega diplomanta medicinske fakultete, ki je imel sicer veliko strokovnega znanja, vendar malo praktičnega znanja in izkušenj«.
Zato so tedaj mnogi na »splošne zdravnike« gledali zviška, čeprav so prav osebni zdravniki tisti, ki odpravijo osemdeset odstotkov zdravstvenih težav slovenskih pacientov.
»Sicer pa imamo družinski zdravniki dandanašnji več dela kot včasih. Če smo pred tridesetimi leti na dan 'obdelali' trideset bolnikov, jih moramo zdaj včasih tudi šestdeset, sploh takrat, ko razsajajo gripa ali viroze in druga prehladna obolenja,« nadaljuje.  
Podatki pa kažejo, da hodimo Slovenci in Slovenke k zdravniku dvakrat pogosteje kot večina Evropejcev, hkrati pa kažejo tudi to, da nismo dvakrat bolj bolni. »Družinska medicina je v Sloveniji še ena redkih, ki je zastonj in je na voljo 365 dni v letu in 24 ur na dan. K nam pridejo mnogi tudi zato, ker so v stiski, če so potrti, če so izgubili delo, če imajo težave zaradi nemogočih razmer v službi ali doma itd.« Zato se ji ne zdi logično, da se sredstva za zdravstvo nenehno zmanjšujejo in da politiki in zavarovalnica vztrajajo pri trditvi, da se to ne bo poznalo pri obravnavi bolnikov.
Prepričana je, da brez dobrega osnovnega zdravstvenega varstva, ki mora obvezno ostati javno, zdravstvo tudi na višji ravni ne more dobro delovati.
Poudari še, da je zdravnikov premalo. Zato je zadovoljna, da so v Sloveniji končno zaživele tako imenovane referenčne ambulante, v katerih preventivo in vodenje stabilnih kroničnih bolezni, kot so previsok krvni tlak, sladkorna bolezen, astma, kronični obstruktivni bronhitis itd., opravlja diplomirana medicinska sestra. »Takšna organizacija dela družinske zdravnike razbremenjuje, tako da se lahko temeljiteje posvetimo bolnikom,« ugotavlja dr. Mateja Bulc.


DOBRO JE VEDETI
•    Normalen krvni tlak je nižji od 140/90 mm Hg.
•    Normalen krvni sladkor ne presega 6,1 mmol/l.
•    Normalen holesterol v serumu ne presega 5,0 mmol/l.
•    Normalen indeks telesne mase je nižji od 25 kg/m2.
•    Manj tvegano pitje alkohola pomeni manj kot 1 (ženske) ali 2 merici (moški) na dan (merica je 1 dl vina ali malo pivo ali šilce žgane pijače).
•    Normalna telesna dejavnost je vsaj trikrat na teden po pol ure tako intenzivnega gibanja, da se zasopemo ali oznojimo.
•    Zdrav način življenja zajema še zdravo, uravnoteženo prehrano in to, da ne kadimo.