Kajenje trajno uniči pljuča

Dobro počutje | jun. '12

Med najpogostejša pljučna obolenja, ki so po vsem svetu čedalje pogostejša, sodijo alergijski rinitis, astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen, vse več je tudi pljučnega raka. Žal pa veliko pljučnih bolezni odkrijejo prepozno, da bi jih bilo mogoče učinkovito zdraviti, pogosto pa je ogroženo celo življenje.
Pljuča vsako minuto izmenjajo pet litrov zraka, kadar smo telesno aktivni, pa zajamemo v pljuča več kot 100 litrov zraka, a vseeno v vsem življenju ne izkoristimo celotne funkcije naših pljuč. Dihanje pri vsakdanjih (mirnih) opravilih nikoli ni tako globoko, da bi napolnili ves prostor v pljučih, ki je namenjen zraku. Zato je telesna dejavnost pomembna, da se vsaj enkrat na dan dobro predihamo in razgibamo pljuča.
Čeprav nam je v zadnjih desetletjih uspelo za polovico zmanjšati pogostost kajenja, je prav kajenje še vedno eden od glavnih vzrokov za nastanek pljučnih bolezni, ki jih je vedno več, poudarja izr. prof. dr. Mitja Košnik, dr. med., direktor Klinike Golnik.
Še najmanj je od kajenja »odvisna« astma, ki je pri otrocih že najpogostejša kronična bolezen– imelo naj bi jo že 20 odstotkov otrok, pa tudi blizu 16 odstotkov odraslih. Ni ozdravljiva, a z rednim jemanjem zdravil lahko bolniki živijo povsem normalno življenje.
Če je astma bolj značilna za mlade, pa je kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) izrazito odvisna od starosti, zboli namreč od 30 do 40 odstotkov starejših od 70 let. KOPB je pravzaprav najhitreje rastoča kronična bolezen odraslih, zanjo zboli eden od štirih moških in ena od šestih žensk, starih več kot 55 let. Pravimo ji tudi kadilska okvara pljuč, saj je kar 95 odstotkov bolnikov kadilcev (ali nekdanjih kadilcev) in zanjo zboli blizu 20 odstotkov kadilcev.
Za KOPB je značilen nenehno zmanjšan pretok zraka v pljuča in iz njih. Bolnik se sprva počuti povsem zdravega, nato ima občasno občutek težke sape, ki se med telesnim naporom še okrepi, v zadnjih fazah bolezni pa ga v pljučih ves čas duši in ima občutek, da ne more priti do zraka. Pravzaprav gre pri KOPB za dve bolezni: kronični obstruktivni bronhitis in emfizem.

Težka sapa in izkašljevanje
Za kronični obstruktivni bronhitis je značilno kronično vnetje drobnih dihalnih poti in odebelitev njihovih sten, zaradi česar se dihalne poti zožijo in je oviran pretok zraka. Zoženje bronhijev z leti še napreduje, hkrati pa žleze v velikih dihalnih poteh izločajo več sluzi, kar povzroča napade kašlja in izkašljevanje, bogato z izločkom (produktivni kašelj).
Pri pljučnem emfizemu pa gre za propadanje pljučnih mešičkov, zaradi česar v pljučih nastanejo luknje, v katerih se zadržuje zrak. Ker ga bolnik ne more dovolj hitro izdihniti, zastaja v pljučih – kar se kaže kot težka sapa.
Ob pravočasnem odkritju in pravilnem zdravljenju lahko bolnik obvladuje simptome KOPB. Vendar pa mnogi (nekdanji) kadilci začetne težave, kot so upad telesne zmogljivosti, težka sapa in kašelj, pripisujejo starosti ali kajenju v mladosti. Zato skoraj polovico primerov KOPB odkrijejo že v močno napredovalih oblikah, tretjina bolnikov celo potrebuje zdravljenje s kisikom. Poleg kajenja na razvoj bolezni vplivajo tudi izpostavljenost onesnaženemu zraku na delovnem mestu (dražeči plini, dim) in v zaprtih prostorih, kjer ogrevajo s fosilnimi gorivi.
Pri tem pa prof. dr. Stanislav Šuškovič, dr. med. s Klinike Golnik opozarja, da se pri bolnikih s KOPB pogosteje pojavlja tudi pljučni rak, ki sodi med pet najpogostejših oblik rakavih obolenj pri nas in je najpogostejša vrsta raka pri moških. Kar v 99 odstotkih je povezan s kajenjem cigaret. Ker se lahko rak razvija tudi brez simptomov, ga pogosto odkrijemo prepozno, da bi bilo še mogoče učinkovito zdravljenje. Pri dobri polovici od približno tisoč primerov odkritih pljučnih rakov na leto namreč že odkrijejo metastaze.
Najučinkovitejša preventiva zoper pljučne bolezni je zagotovo opustitev kajenja. K zgodnjemu odkrivanju bolezni pa pripomore preprosta preiskava spirometrija ali meritev pljučne funkcije, zato je težko razumeti, da imajo spirometer le v redkih ambulantah splošnih zdravnikov. Na to opozarja tudi društvo pljučnih in alergijskih bolnikov (www.dpbs.si), ki si zato prizadeva za čim bolj pogoste brezplačne akcije spirometrije. Vsako leto jo, denimo, opravijo tudi na Festivalu za tretje življenjsko obdobje.