Pater Ašič (zdravilec s karizmo) - Glina za zdravje
Glina ali ilovica je mineralna zmes, v kateri prevladujejo alumosilikati. Ima izredno moč vpijanja. Nase veže vse strupe iz organizma in se nespremenjena izloči. To lastnost izkoriščamo v zdravstvu in industriji (čiščenje olj).
Na pogled je glina homogena, brezoblična masa, v resnici pa je sestavljena iz nešteto drobnih delcev v obliki lističev. Glina je najmočnejše regeneracijsko sredstvo. Svojo moč je dobila od sonca, zraka in vode. Človek jo je uporabljal od nekdaj – za posodo, preprosta bivališča, celo za mumificiranje (Egipčani). V 1. svetovni vojni so vojakom med obvezno opremo dajali 200g gline v prahu in če so jo uporabljali po navodilih, nikoli niso zboleli za grižo.
Glina deluje antiseptično samo na škodljive snovi, medtem ko sintetični antiseptiki uničujejo tudi telesu koristne snovi (denimo prebavne bakterije). Je rahlo radioaktivna. Iz okolja vsrkava prevelike doze radija ter tako ščiti živa bitja.
V Sloveniji je veliko nahajališč po vsej državi: Barje, Komenda, Liboje, Križevci, Račje selo, Šentjernej, Prekmurje so le nekatera med večjimi.
Poznamo več vrst gline: belo, sivo, rdečo in zeleno. Po svojem delovanju so si zelo podobne, razlikujejo se samo po večji vsebnosti posameznih mineralov (rdeča, denimo, ima več železa). Glino uporabljamo zunanje in notranje.
Zunanja raba gline
V ta namen jo vmešamo z vodo in jabolčnim kisom, da nastane testu podobna masa. Nato oblikujemo hlebčke, debeline pol centimetra, ki jih položimo na obolelo mesto, fiksiramo in obložimo s volnenimi krpami. Obkladek mora delovati vsaj 2 uri. Pri hujših primerih obkladke zamenjamo večkrat na dan. Vsak obkladek je za enkratno rabo. Pri kroničnih revmatskih bolečninah pustimo glino na obolelem delu vso noč.
Hladne obkladke dajemo na vroče, vnete dele, na zmečkanine, poškodbe ter na naravno vroče mesto – spodnji del trebuha.
Tople obkladke polagamo na dele telesa, ki jih je treba ogreti za lažjo obnovo kostnega tkiva. To velja za večino revmatskih obolenj. Izjema so revmatska vnetja, kjer pridejo v poštev hladne obloge.
Pri zdravljenju z glino priporočamo pitje čajnih mešanic za izboljšanje presnove, dodajanje mineralnih snovi in za blaženje bolečin. Mešanica pri revmatskih težavah vsebuje koprivo, močvirski oslad, brezo, regrat, vrbovo skorjo, meliso in sivko.
Pri kožnih boleznih, aknah, ekcemih, luskavici, bradavicah si pomagamo z glinenim mazilom ali premazi v obliki maske. Akne je dobro izmivati z glineno vodo.
Obkladki dajejo dobre rezultate tudi pri glavobolih, nespečnosti, kroničnih vnetjih sinusov, ušes, pljuč, pa tudi pri težavah s prostato.
Notranja uporaba gline
Uživanje gline pomaga pri mnogih boleznih. Napitek pripravimo takole: malo žličko gline v prahu raztopimo v decilitru vode. Pustimo stati čez noč. Zjutraj premešamo in prve tri dni pijemo samo glineno vodo, da se organizem privadi. Naslednje dni popijemo tudi goščo. Kura naj traja najmanj tri tedne. Po desetih dneh premora lahko začnemo znova; in to največ trikrat zapovrstjo. Izjema so le zelo huda obolenja, kjer je dopustno tudi dolgotrajnejše uživanje gline.
Pitje gline prečisti celoten organizem in tako poveča odpornost. Pomaga pri težavah prebavil; želodca, žolča in jeter, vnetju sečnih poti, srčno žilnih težavah, obolenju kože.
Glina se ne zadržuje v telesu niti se ne strdi. Izjema je hkratno uživanje mineralnih olj (npr. parafinskih olj). Uživanje gline ni priporočljivo pri zelo visokem krvnem pritisku (glina lahko pritisk zviša) ter pri kroničnem zaprtju.
Več nasvetov najdete v knjigi Glina zdravi.
