ZDRAVJE kratke novičke junij 2012
Pozor pred padci
V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana pred spomladanskim obiranjem češenj in drugega sadja opozarjajo na previdnost. Iz leta v leto namreč narašča število poškodovancev, med njimi je vedno več starejših, ki so pri obiranja sadja padli z višine in se poškodovali. Najpogostejše so poškodbe hrbtenice in medenice, ki lahko imajo trajne posledice ali povzročijo invalidnost, okrevanje pa je dolgo in naporno.
Previdnost ni odveč tudi v domačem okolju, zato je bolje, da za opravila, pri katerih potrebujete lestev (obešanje zaves, čiščenje oken ali polic v omarah in podobno), poiščete pomoč.
Nova lokacija Soča opreme
Podjetje Soča oprema se je preselilo in odprlo nov razstavno-prodajni salon in izposojevalnico medicinsko-tehničnih pripomočkov na Linhartovi 49 a v Ljubljani (telefon 051 220 726). Tu vam nudijo strokovne nasvete o pravilni izbiri in uporabi pripomočkov za gibanje (hodulje, invalidski vozički, skuterji), nego na domu (negovalne postelje z dodatki), higieno (sanitarni pripomočki in oprema za kopalnice), fizioterapijo in rehabilitacijo. Zagotavljajo tudi izposojo, izdajo in servis na naročilnico ZZZS, ki jo izda zdravnik.
Ko zboli črevesje
Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je skupno ime za crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis. Za to imunsko pogojeno bolezen, ki povzroča vnetje črevesa ali celotne prebavne cevi, so značilna vnetja in različno dolga obdobja remisije, ko posameznik nima težav.
Najpogostejše znaki ob pojavu bolezni so dolgotrajne driske, bolečine v trebuhu, neješčnost in hujšanje, pri otrocih pa zaostanek v rasti. Pridružijo se lahko še drugi znaki: povišana telesna temperatura, boleči sklepi, vnetje oči, kožni izpuščaji, slabosti in bruhanje, utrujenost. Vsaka driska še ne pomeni kronične vnetne črevesne bolezni, toda če traja dlje od štirih tednov, je treba k zdravniku. Enako velja, če opazite kri v blatu ali če drisko spremljajo močni krči ali bolečine v trebuhu in povišana telesna temperatura. Pomembno je izključiti okužbo z različnimi bakterijami, virusi ali paraziti, pri bolnikih po petdesetem letu starosti pa tudi rak debelega črevesa in danke. Zelo pomembno je, da splošni zdravnik čim hitreje prepozna bolezen in pacienta napoti k specialistu – gastroenterologu.
Redni pregledi varujejo zdravje
V Sloveniji je po ocenah Registra raka RS leta 2011 zbolelo za rakom že blizu 13.300 ljudi. Več kot polovico vseh novih primerov pa gre na rovaš petih najbolj razširjenih rakavih bolezni: raka debelega črevesa in danke, pljuč, dojke, prostate in kožnega raka.
Po ocenah strokovnjakov bi kar tretjino rakavih bolezni lahko preprečili že samo z izogibanjem dejavnikom tveganja ter z zdravim načinom življenja – z opuščanjem kajenja in z rednim udeleževanjem presejalnih pregledov, to so ZORA, DORA in SVIT. Slovenci smo med državami v Evropi z najnižjo razširjenostjo kajenja med moškimi srednjih let, kar se kaže tudi v manjšanju obolevanja in umrljivosti za pljučnim rakom pri moških, starih 20 do 64 let. Žal pa delež kadilcev ne upada med mladimi in ženskami. Kot kažejo podatki, pa se Slovenci še vedno premalo gibljemo in pojemo preveč nezdravih živil, zato ima veliko prebivalcev različnih starosti preveliko telesno težo.
