Iz svetovalnice junij 2012
Demenca
Za nasvet je prosila sedemdesetletna gospa. V zadnjih dveh letih je namreč skupno življenje z deset let starejšim možem postalo prava nočna mora. Potožila je, da jo mož zasmehuje, da pozablja, kaj ji je naročil, potem pa govori, da laže in ga psihično in fizično maltretira. Sinu in hčerki, pa tudi sosedom se mož pritožuje, kako slab človek, da je žena. Gospa je vsa iz sebe. Res je bila v mlajših letih bolj odločne narave in včasih jezljiva, vendar so zdajšnje okoliščine povsem drugačne. Boli jo, ker ji najbližji ne verjamejo, kako zelo se je mož spremenil, in kako laže o njenem ravnanju. Zdravnik, pri katerem je bil mož na pregledu zaradi bolečin v nogi, ji je omenil, da bi bilo dobro opraviti preiskave zaradi suma na napredujočo demenco, a je mož to odločno odklonil, češ da z njim ni nič narobe in naj si raje samapoišče pomoč.
Demenca je bolezen, ki se kaže na vseh področjih posameznikovega življenja - od psihičnega do socialnoekonomskega. Sprva opažamo upočasnjeno mišljenje, pozabljanje, motnje v spanju, razdražljivost, kasneje tudi motnje mišljenja in zaznavanja. Bolnik tako lahko postane ljubosumen, sumi bližnje, da ga želijo zastrupiti, prepričan je v svoj prav, pa naj se še tako trudimo, da bi mu razložili katero od spornih okoliščin.
V razvitejšem stadiju lahko opažamo moteče vedenje, kot je besedna agresivnost, fizično napadalnost do bližnjih in pogosto povsem nerazumno vedenje, kar je opisovala gospa, ki je prišla v posvetovalnico. Svetovala sem ji, naj takoj poišče pomoč pri svojem ali moževem zdravniku in nato pri strokovnjakih, da bo pridobila vse potrebno znanje o demenci in bo vedela, kako naj ravna. Zelo pomembno je bilo zanjo, da je našla pomoč, da se je lahko čustveno razbremenila in našla podporo. Že s tem, ko mi je opisovala svoje težave, se je počutila bolje. K meni je prihajala enkrat na teden in skupaj sva iskali rešitve, kako bi lahko bolje poskrbela zase, potem ko je v skrb za moža občasno vključila tudi otroke in najeto pomoč.
Svojci se namreč pri tej bolezni znajdejo v zelo napornih in obremenjujočih razmerah. Mimo tega, da je zelo težko gledati, kako nekdaj živahen in čil človek duševno in telesno propada, prihaja tudi hudih fizičnih obremenitev, kot je neprestana pozornost, napetost in ne nazadnje skrb za higieno in bolnikove osnovne potrebe.
Naredili sva načrt aktivnosti, kako se razbremeniti, in to od tega, da si je vsak dan vzela uro časa za sedenje v tišini, ko preprosto ni na nič mislila, do tega, da je šla kdaj s prijateljicami na kavo ali celo na izlet. Takšno ravnanje ji je ob rednem obiskovanju svetovalnice pomagalo, da zdaj laže premaguje naporne dneve ob bolnem partnerju.
