Palice so koristen pripomoček

Dobro počutje | jun. '12

Ne glede na starost ali letni čas je hoja eden najpreprostejših, najučinkovitejših in najzanimivejših načinov, da nekaj storimo za izboljšanje ali ohranjanje svojih psihofizičnih sposobnosti in zdravja ter da pridemo od tu, kjer smo, tja, kamor želimo.

Hodimo ko gremo po opravkih, na sprehodih in izletih, zato sodi v mnogih pogledih med najbolj preprosto, najcenejšo in posledično najpomembnejšo telesno dejavnost. Je tudi odlična in vsem dostopna preventiva zoper pomanjkanje gibanja, sklerozo, osteoporozo, depresijo, živčnost in stres.
Profesor Drago Ulaga je o hoji zapisal: »Prav vsi, mladi in stari, lahko hodimo, narava nas vabi vsak dan in v vseh letnih časih.«
Strokovnjaki so ugotovili, da pri hoji deluje kar 54 mišic, predvsem mišic nog in medeničnega obroča, manj aktivne so mišice rok, ramenskega obroča in trupa. Z uporabo pohodnih palic pa krepimo tudi mišice rok in ramenskega obroča. Pomembna funkcija palic, zlasti pri hoji navzdol, je razbremenjevanje skočnih, kolenskih in medeničnih sklepov ter hrbtenice, ne nazadnje pa z uporabo palic povečamo svojo stabilnost.

Izberimo prave palice zase
Uporabo palic pri hoji in smučanju je opisal že Valvazor. Se pa sodobne palice po materialu, teži, obliki, dolžini in namembnosti razlikujejo od prvotnih. Danes uporabljamo različne palice za smučarski tek, alpsko smučanje, turno smučanje, nordijsko hojo in pohodništvo. Od lesenega kola, ki ga je uporabljal bloški smučar, prek dveh palic, ki so jih uporabljali kasnejši smučarji in so bile narejene iz bambusa, pozneje pa iz aluminija, smo prišli do sodobnih pohodniških palic. Tudi teh je več vrst in modelov, ki jih izdelujejo različni proizvajalci.
Pohodniška palica je sestavljena iz ročaja, zapestne zanke, stebla ali palice, veznih členov (če je večdelna), krpljice in konice.
Ročaj palice naj bo izdelan iz mehkejših materialov, ki blažijo udarce in tresljaje pri hoji, materialov, ki ne drsijo in so dobri izolatorji. Te zahteve najbolje izpolnjuje mešanica plute in gume. Zgornja površina ročaja mora biti tudi večja, kot je premer očesne votline, saj s tem v veliki meri preprečuje poškodbo očesa ob morebitnem zdrsu in udarcu v oko. Zaradi tresljajev in sil, ki se prenašajo prek palic, mora biti ročaj anatomsko oblikovan, kar pomeni, da mora biti glede na steblo palice pod kotom 8 do 15 stopinj. Za moške so ti koti večji, za ženske manjši. Pri nekaterih modelih lahko na ročaj palice pritrdimo lopatko ali fotoaparat, drugi pa imajo podaljšan ročaj, kar pomeni približno 20 centimetrov oblazinjeno steblo palice, ki omogoča boljši oprijem, ko želimo skrajšati prijem, ali niže prijeti palico.
Zapestna zanka mora biti dovolj široka – vsaj dva centimetra – da nas ne žuli in se prilega zapestju. Imeti mora zaponko, s katero uravnavamo dolžino jermenčka.
Steblo palice je izdelano iz aluminijastih zlitin, mora biti čim lažje, obenem pa dovolj trdno.
Vezni členi omogočajo da uravnavamo dolžino palice. Po navadi imamo dvodelne, tridelne, redkeje štiridelne palice. Večdelne lahko zložimo na manjšo dolžino in jih spravimo v nahrbtnik. Dolžino palice uravnamo tako, da je podlaket, ko držimo palico, približno pravokotna na palico ali pa rahlo visi proti podlagi. Pri vzponu so palice lahko malo krajše, da nimamo rok v previsokem položaju, pri sestopu pa jih podaljšamo do dolžine, ki nam omogoča relativno pokončno držo telesa med sestopom in s tem stabilen položaj. Na palici so oznake v centimetrih, da lahko natančno nastavimo dolžino obeh palic. Paziti moramo, da ne raztegnemo palice prek oznake »stop«. Manj kakovostne palice se včasih zaradi velikega pritiska samodejno zložijo, saj popusti pritrditveni vijak. To nam lahko zlasti pri sestopanju povzroči velike težave.

Vsestransko uporabne
Nekateri modeli pohodniških palic imajo med členi ali pod ročajem tudi amortizerje, ki blažijo udarce in tresljaje pri sestopanju.
Pomemben del palic so tudi krpljice in konice. Krpljice izberemo glede na letni čas in teren. Pozimi naj bodo večje, da se nam ne vdirajo v sneg, poleti pa manjše in dovolj oddaljene od konic, da se ne zatikajo v skale, razpoke ali veje. Tudi konice se razlikujejo med seboj. Za hojo po trdem in skalnatem terenu uporabljamo ožje in trše konice, ki dobro primejo podlago in se ne obrabijo prehitro. Kupimo take palice, kjer je mogoče krpljice in konice zamenjati bodisi zaradi obrabe ali različnega terena ali namena.
Pri hoji s palicami po navadi uporabljamo dvotaktni diagonalni korak, kar pomeni leva noga desna roka-palica in obratno. Pri strmejših vzponih pa uporabljamo soročni odriv.
Palice lahko uporabljamo tudi pri prečenju strmih snežišč, čeprav je v teh primerih bolje uporabiti dereze in cepin. Palice so uporabne tudi pri postavljanju bivaka iz šotorskega krila, služijo kot opornica pri prvi pomoči ob zlomih ali zvinih in kot obrambno sredstvo pred živalmi. Prav nam pridejo tudi pri prečenju potokov ali manjših rek, primerne so tudi za počitek, ko se naslonimo nanje. Z uporabo palic olajšamo dihanje, saj z opiranjem nanje fiksiramo prsne mišice, ki tako pomagajo dihalnim mišicam.
Palice ne zahtevajo posebnega vzdrževanja. Paziti moramo le, da so vezni členi in vijaki ter konusi znotraj palice suhi in brez kamenčkov ali prahu, saj nam to lahko povzroča težave pri uravnavanju in fiksiranju dolžine palice.
Upoštevaje vse povedano, je nakup palic smiselna odločitev in ne predstavlja velike finančne obremenitve.
OKVIR: Raziskovalci so ugotovili, da v eni uri hoje s palicami razbremenimo mišice, vezi in sklepe spodnjih okončin pri hoji po ravnem za 13 ton, pri hoji v hrib za 28 ton, pri sestopanju pa kar za 34 ton; prav tako je sunek sile pri hoji s palicama med oporno fazo na eni nogi za 34 odstotkov manjši kot pri hoji brez palic.