Prava hrana olajša vsak napor

Dobro počutje | jun. '12

Dela na vrtu v juniju zagotovo ne zmanjka. Ko končno ugotovimo, da smo za nekaj časa uredili vrt, si vnuk zaželi hišico na drevesu, vnukinja pa, da jo dedek v samokolnici prevaža naokoli, za nameček nas prijatelji naslednji dan vabijo na izlet v hribe. Da bomo laže kos vsem naporom, poskrbimo za ustrezno podporo v hrani.

Človekov organizem sestavljajo celice, ki so kot nekakšne majhne tovarne. Vanje vstopajo surovine, iz njih pa prihaja energija (z energijo bogate molekule) in različni izdelki (protitelesa, nov košček lasu, nohta, delček kože po ureznini itd.). Pomembna naloga celic pa je predvsem nastanek energije. Če celica nima na voljo dovolj surovin – hranil, potem ustvarjanje energije peša. Torej je napačno mišljenje, da brez malice ali dobre hrane zmoremo več, ker je naš želodec lahek in ni obremenjen s prebavljanjem hrane. Vendar je tudi res, da si zelo siti želimo počitka, ker je organizem zaradi povečanja količine glukoze v krvi hitro zmanjšal presežek in smo ostali brez goriva. Rešitev je v dobrem, hranilno bogatem obroku ob pravem času -pred naporom in v več manjših obrokih med naporom (planinarjenje, kolesarjenje, delo na vrtu, košnja ipd.).

Tudi prigrizke potrebujemo
Vse to je laže reči kot storiti. Vendar, kdor zmore, pravzaprav kdor si vzame čas za hranjenje, zmore dlje in zmore brez težav še naslednji dan. Zato si pred naporom privoščimo dober zajtrk, v katerem naj ne manjka ogljikovih hidratov v obliki kruha, kosmičev. Lahko si spečemo palačinke, praženec, ocvremo kruhove rezine. Med naporom porabo energije nadomeščamo z manjšimi prigrizki, kot so košček banane, suho sadje, žitna ploščica, polnovreden piškot z oreščki ali, če imamo malo več časa in smo bolj tradicionalni, zabeljeni žganci s kislim mlekom, kakor so nekdaj malicali kosci na travniku. Bolj kot na maščobo bodimo pozorni na ogljikove hidrate iz žit, ki se v telesu najhitreje od vseh hranil razgradijo v glukozo, to osnovno molekulo za tvorjenje energije v celici. Vendar vsi ogljikovi hidrati v obroku ne smejo biti enostavni, taki, pri katerih poteka pretvorba res hitro, temveč naj jih bo del tudi kompleksnih, ki se razgrajujejo nekoliko dlje. Organizem najbolje deluje, kadar je raven glukoze v krvi, v katero se razgradijo vsi ogljikovi hidrati, stalna in bolj ali manj enakomerna, kar preprečuje nihanje količine sladkorja v krvi. Presežek ali primanjkljaj glukoze v krvi predstavlja za telo dražljaj, ki sproži hitro ukrepanje, in to bodisi z izločanjem hormona inzulina iz trebušne slinavke, ki glukozo hitro pospravi iz krvi v celice, bodisi hormona glukagona iz jeter, ki pospeši razgradnjo telesnih zalog (glikogen) iz mišic v glukozo. Da raven glukoze v krvi ne bi poskočila prek vseh meja, koristi tudi majhen delež maščobe v obroku, poleg tega maščoba pomaga raztapljati nekatere vitamine, brez katerih pa vsi procesi nikakor ne stečejo.

Pomanjkanje tekočine škoduje organizmu
Brez surovin ni energije, a vse zamre, če ni vode. Če sem prej omenila pomen maščobe za topnost nekaterih vitaminov, naj opozorim, da je še več vitaminov topnih v vodi. In prav vsak izmed njih je pomemben člen pri tvorjenju energije v telesu, proces (dihalna veriga) pa steče in teče le, če so ves čas na voljo vse surovine/členi. Celica je kakor majhen vodni balon, v katerem so različni celični organeli. Pomanjkanje vode organizem pripelje do motenj, ki sprožijo plaz težav, da jih na koncu prepoznamo kot bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen ali kot druge zdravstvene težave, saj procesi v celici ne potekajo tako, kot bi morali. Pitje dovolj tekočine je zato odločilnega pomena. Marsikdo ne pije zavoljo tega, da mu ne bo treba hoditi prepogosto na malo potrebo. Bodimo vendar razumni in prizanesljivi do svojega telesa! Z odvajanjem vode iz telesa odstranjujemo škodljive snovi, seč je pravzaprav ostanek snovi, ki jih telo ne potrebuje, in je nastal po čiščenju vitalnih telesnih organov. Kdor ne pije dovolj vode zato, da bi manjkrat odvajal vodo, namerno skladišči v sebi te ostanke. Kakor če bi po spomladanskem čiščenju vso nesnago pustil pred vrati doma, a na notranji strani ... Zaradi pomanjkljivega odvajanja vode po nepotrebnem obremenjujemo ledvice, obenem omogočamo morebitnim bakterijam preživetje in razmnoževanje. Da nas je nekaj spet zagrabilo v križu, je največkrat posledica tega in ne slabe postelje ali dela ali let. Če bi dovolj pili, teh težav zelo verjetno ne bi imeli.

Kaj naj bi pili?
Pomembno je, kaj izberemo. Pivo, vino, žgane pijače res vsebujejo vodo, a seveda tudi alkohol, ki v večjih količinah povzroča dehidracijo, saj ta voda kakor bi mignil zapusti telo. Za žejo je najbolje piti rahlo slano tekočino, ne mrzlo ne vročo, ampak mlačno ali toplo. Najbolje pa je popiti juho! Rahlo slana juha je zlata vredna, če ne za žejo, pa kot del obroka, čeprav se poleti juham radi izognemo. Podobno so priporočljive izotonične pijače, ki so tudi rahlo slane, saj tako voda laže vstopa v celice. Le redki bodo v čutarici nosili juho, več morda razredčen sadni sok, v katerega so vmešali nekaj zrnc soli. Vsekakor je bolje popiti vodo kakor energetsko pijačo s kofeinom.
Kaj pa potem, ko utrujeni sedemo na kavč in vključimo televizor? Po naporu organizem potrebuje hranila za obnovo energetskih zalog in obnovo poškodovanih celičnih struktur. Pri tem ne gre le za poškodbe, ki si jih pridelamo po kakem padcu ali po udarnini, praski, ko mora telo zares zgraditi nov del telesa. Gre tudi za mikro  poškodbe, ki nastanejo na ravni celic in jih niti ne zaznamo. Za to potrebujemo kakovostne beljakovine iz čistega mesa, rib, stročnic, jajc, mleka. Poleg tega se morajo obnoviti zaloge hranil: vitaminov, mineralov, antioksidantov. Za vse to je najboljši vir sveže sadje in zelenjava, česar bi morali pojesti več kot sicer. Ta hranila ščitijo celice pred delovanjem prostih radikalov, ki povzročajo mikro poškodbe. Prosti radikali so tisti, ki se med pospešenim delovanjem telesa, kar napor seveda je, tvorijo v še večji meri kot takrat, ko počivamo.
Počivanje nam res najbolj prija, a ni dobro. Gibanje pospeši pretok krvi do telesnih celic, s tem tudi dotok hranil/ surovin do celic, ki so raztopljene v krvi. S surovinami kostne celice obnavljajo kostnino, da so naše kosti močne, celice las obnavljajo lase, ki so nam izpadli, mišične celice obnavljajo mišice in kolagen v sklepih, da delujejo brezhibno. Da bom čimbolj slikovita: Če smo leni, so lene tudi naše celice.
Takole predlagam: naporov se lotimo preudarno in dobro preskrbljeni, kar pomeni, da si privoščimo obilen zajtrk, se med delom ali naporno hojo večkrat ustavimo za nekaj minut in nekaj malega prigriznemo ter popijemo nekaj požirkov mlačnega čaja z limono, za kosilo pojemo bogato zelenjavno enolončnico, čeprav je vroče, ali mlačno zelenjavno juho, bogato in izbrano začinjeno. Zvečer bomo pojedli kos mesa v rižoti in solato. Ne bomo pozabili niti na sadje, pa naj bo presno ali v kompotu. Celo kos jabolčnega zavitka ali kos gibanice ni napačen.