Lendavsko zatočišče kralja Matjaža

Zgodbe | jun. '12

Izpod Lendavskih goric se razgleduje po naši panonski ravnici graščina, ki je imela skozi stoletja pomembno obrambno vlogo. V njej je nekaj časa prebival tudi Matija Hunjadi, med Slovenci znan kot legendarni kralj Matjaž. Danes sta v graščini muzej in galerija.

Ohranjena so zanimiva zgodovinska pričevanja in legende, ki odstirajo podobo lendavske preteklosti. »Prekmurje je, kot kažejo najnovejša arheološka odkritja, izredno bogato z najdbami iz obdobja prazgodovine,« ugotavlja lendavska kulturna delavka Tanja Šimonka. V muzeju hranijo najdbe iz pozne bronaste dobe, ki so jih izkopali pri vasici Dolnji Lakoš. Najdeni so bili fragmenti loncev za shrambene namene, pitosi, skodele, sklede in nekaj predmetov iz brona.
Na območju zdajšnje Lendave naj bi bilo nekoč keltsko naselje, Kelte pa so podjarmili Rimljani. Zgodovinarji domnevajo, da je na lendavskem območju stalo naselje Halikanum. Tu mimo je namreč vodila rimska cesta, ki je povezovala nekdanja rimska mesta Emono, Celeo, Petoviono, Halikanum in se vila naprej do nekdanje Savarije, kjer je zdaj madžarsko mesto Szombathely.
Po pisanju rimskega zgodovinarja Antonija je stal Halikanum 31 rimskih milj stran od Petovione. Ostanke naselja so našli v glavnem v Dolgi vasi pri Lendavi. Leta 1810 so našli kovanec Julija Cezarja in nagrobnik Rimljana Vibenusa ter njegove žene Marcine Criozine. Severno od Dolge vasi pa so odkrili več kot 30 rimskih gomil in del rimske ceste.

Od Rimljanov do Atile
Ob ogledu muzejske zbirke v lendavski graščini vas tamkajšnji kulturni delavci seznanijo z dejstvom, da je v drugem stoletju našega štetja začela slabeti moč rimskega imperija. Konec IV. stoletja so se imperiju postavili po robu severni Goti, ki so zasedli celotno zahodno panonsko nižino s Halikanumom vred.
Tod so pustošila barbarska plemena, legendarni hunski kralj Atila pa je leta 441 po našem štetju zasedel celotno Panonijo. Iz tega obdobja naj bi ostalo ime tukajšnje rečice Krke. Legenda pravi, da to ime izvira po materi Atilove žene Kerke, ki naj bi med kopanjem utonila prav v tem vodotoku.
Proti koncu petega in v začetku šestega stoletja so se v zahodnem delu Panonske nižine naselili naši predniki, potem so se tu znašli še Avari. Slednji so rušili ter ropali deželo naslednjih sto petdeset let. Sledili so jim Franki. Na ruševinah Halikanuma so zgradili naselje Lindau. Leta 840 so v tem naselju zgradili prvo katoliško cerkev.
Leta 907 so Madžari po bitki z Bavarci zavzeli celotno zahodno Panonsko nižino. Južne meje Madžarske so se pod kraljem Ladislavom razširile tudi prek reke Drave. Lendavski grad pa je imel velik vojaški pomen zlasti v času bojev s Turki. V njem je nekaj časa prebival Matija Hunjadi ali Matija Korvin, pri nas znan kot kralj Matjaž, ki je tu čakal na nevesto Beatrico, hčerko neapelskega kralja, s katero se je poročil v Budi.

Branik Evrope
Lendavski grad je bil eden izmed branikov Evrope pred turškimi vpadi. Sodil je v del Vojne krajine, ki je poskušala preprečiti intenzivnejši vdor Turkov v jedro Evrope. Ena najznamenitejših bitk v okolici Lendave je bila leta 1603, vendar se Turkom, kot poročajo zgodovinski viri, nikoli ni posrečilo zavzeti lendavskega gradu.
Darovnica iz leta 1192 dokazuje, da je Lendava takrat postala mesto, ki je odigralo pomembno kulturno-prosvetno vlogo. Lendavski plemič Miklós (Nikolaj) Bánffy je leta 1572 povabil v mesto tiskarja, ki je v treh letih bivanja v Lendavi natisnil tri pomembne knjige protestantskega pridigarja Györgya Kultsárja.
Preplet različnih narodnosti je vzrok za etnološke posebnosti teh krajev. Svojstvene so poslikane skrinje, okrasne in uporabne vezenine, lončeni izdelki. Večina zbranih etnoloških predmetov izvira iz pokrajine Hetés, kjer je živela ena najbolj arhaičnih etničnih skupin v Prekmurju. Del te pokrajine je bil po prvi svetovni vojni priključen h Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vredno si je ogledati razstavo tekstilij iz konoplje in lanu z značilnimi hetiškimi vzorci.
Na tem območju so se uveljavile tudi nekatere likovne kolonije, denimo mednarodna likovna kolonija Lendava deluje od leta 1973 in je ena najstarejših v naši državi. Sicer pa izhaja iz te slovenske pokrajine kar nekaj znanih likovnih umetnikov, njihova dela so na ogled obiskovalcem muzeja. To so Štefan Galič, Zdenko Huzjan, Ferenc Király, Zoltan Gabor in drugi. Lendavčani so še posebej ponosni na rojaka Györgya Zalo (1858 - 1937), ki je bil eden najbolj znanih kiparjev tistega časa. Njegova najpomembnejša likovna stvaritev je milenijski spomenik na Trgu herojev v Budimpešti.
Od 15. junija do srede septembra pa bo v lendavskem gradu razstava unikatnega porcelana iz zbirke Zsolnay.

Informacije:
Galerija - Muzej Lendava, Banffyjev trg 1, 9220 Lendava.
Tel.: 02 57 89 260, odprto: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 14. ure. Spletna stran: www.gml.si