Krf – najbližji grški otok
Poleti so najbolj vabljivi primorski kraji in Grčija, ki vsem gospodarskim težavam navkljub ostaja ena najbolj priljubljenih držav v Sredozemlju. Še posebno so privlačni otoki. Krf, najsevernejši med njimi, je Slovencem dosegljiv tudi z redno trajektno linijo.
Ladje, ki vsakodnevno plujejo med Benetkami in Krfom, za začetek potovanja ponujajo čudovite razglede na slavno mesto. In to s prav posebne perspektive, saj je zgornja paluba višja od najvišjih beneških hiš in tako lahko med počasno plovbo skozi največje kanale uživate v izjemni panorami. Plovba do Krfa traja skoraj 24 ur, a je po navadi prav prijetna in jo lahko izkoristite za poležavanje na palubi ali zaplavate v majhnem bazenu. Vsekakor je to precej udobnejša in lahko tudi cenovno ugodnejša izbira kot vožnja z avtomobilom prek ozemlja nekdanje Jugoslavije. Priporočljivo pa je najeti kabino, saj spanje na ladijskih sedežih ni prav udobno.
Čari prestolnice
Prihod na Krf je svojevrsten dogodek, saj se ladja pred tem zelo približa razgibani albanski obali, potem pa mimo mogočne utrdbe, nad katero se stiskajo visoke hiše, zapluje v sodobno pristanišče. Če ste dovolj spočiti, lahko začnete kar takoj spoznavati istoimensko prestolnico – Krf.
V mestu so pustili največji pečat Benečani in Britanci, ki so nekoč vladali v tem delu Sredozemlja. Za njimi so ostale značilne visoke hiše, ozke ulice in dve trdnjavi: prva dominira nad pristaniščem, druga pa na majhnem otočku pred starim mestnim središčem. Otok je z mestom povezan z mostom, tako da ga je enostavno obiskati. Na njem so v nekdanjih vojaških objektih urejene šolske predavalnice, knjižnica in muzej. Obiskati je mogoče še cerkev in se povzpeti na razgledni obrambni stolp. Še lepših razgledov pa boste deležni z obzidja velike utrdbe, ki se dviga nad mestom. Od tod je mogoče občudovati pristanišče, novi del mesta in zlasti staro mestno središče z ozkimi ulicami in majhnimi trgi. Nad tem delom se dviguje zvonik markantne cerkve Sv. Spiridona, zavetnika otoka. Za okoliške hiše so značilna visoko obokana pritličja, v katerih se vrstijo trgovine in gostinski lokali. Najbolj živahno je okoli velikega trga Esplanade, ob katerem se razprostira eden največjih parkov. Sredi njega je urejeno igrišče za kriket, ki oživi skoraj vsak dan. Kriket drugod v Grčiji skoraj ni znan, saj se večina navdušuje nad nogometom in košarko. Krf pa je bil nekoč pod oblastjo Velike Britanije, zato se je tu ohranil ta nenavadni šport z žogico in kiji.
Nekatere nakupovalne ulice starega mestnega središča zaznamujejo izdelki iz oranžnega sadeža kumkvat, ki je prava otoška posebnost. To je eden redkih koncev Evrope, kjer dobro uspeva to azijsko sadno drevo. Sladkosnedneži se navdušujejo nad drobnimi kandiranimi sadeži in marmelado, pa tudi nad različnimi likerji v steklenicah vseh mogočih oblik – celo v prepoznavni obliki podolgovatega otoka.
Ogledati si kaže arheološki muzej, zanimiv pa je tudi muzej, posvečen papirnatemu denarju. Če se v mestu znajdete v dopoldanskem času, lahko obiščete še živilsko tržnico, ki se stiska pod južnimi zidovi utrdbe. Tu je mogoče občudovati in kupiti vse, kar pridelajo na otoku.
Cesaričina zapuščina
Krf je bil priljubljeno letovišče evropskih aristokratov že v 19. stoletju. Otok je bil všeč tudi habsburški cesarici Elizabeti Bavarski (Sisi), ki se je sem umaknila pred težavami na dvoru. Njena nekdanja palača Ahileon je danes ena največjih turističnih atrakcij otoka. Njena posebnost so številni kipi antičnih junakov, nad katerimi se je navduševala cesarica. Še posebej je občudovala zgodbe o Ahilu in njemu je posvečen največji bronasti kip, ki ga je sicer dal postaviti kasnejši lastnik palače, Viljem II. Kip stoji na najlepšem delu vrta, s katerega se odpirajo razgledi, ki prek večjega dela otoka segajo vse do prestolnice. Vrtovi se izpred terase v zgornjem delu palače spuščajo kar 150 metrov globoko. Levi del terase obrobljajo glicinije, desni pa je senčno sprehajališče pod dišečim jasminom. Nad osrednjim travnatim delom z rozarijem se dvigujejo visoke palme, ki dajejo razglednemu vrtu eksotičen pridih. Tod so posneli kar nekaj filmskih scen. Ahileon je najbolj znan kot prizorišče igralnice v filmu James Bonda Samo za tvoje oči.
Le nekaj kilometrov stran kaže v kraju Benitses obiskati še eno manj znanih otoških atrakcij - Muzej školjk. Lastnik Napoleon Sagias že več kot dvajset let zbira školjke. Dolgo je živel v Avstraliji, ki je bila odlično izhodišče za obisk najbolj pisanih tropskih morij. Tako je danes v njegovi zbirki tudi ena izmed najdražjih školjk na svetu, cypraea fultoni, ki je vredna več kot 20.000 ameriških dolarjev!
Kanal ljubezni
Krf je precej razgiban otok in se postavlja s številnimi prodnatimi ali mivkastimi plažami, ob katerih se vrstijo hoteli, družinski penzioni in avtokampi.
Na raziskovanje otoka se je najbolj udobno odpraviti s svojim ali najetim vozilom. Najcenejši je najem skuterja, ki zaradi majhnih razdalj povsem zadostuje. Prometna gneča je po navadi predvsem v glavnem mestu in okolici. Potem pa se avtomobili hitro porazgubijo. So pa ceste na manj obljudene dela otoka ožje in bolj ovinkaste.
V notranjosti otoka je še vedno mogoče občutiti nekdanji utrip življenja. S kmetijstvom se sicer preživljajo le še redki, a vožnja med nasadi starih oljk je kljub vsemu sproščujoča.
Najbolj slikovita je severozahodna obala s številnimi majhnimi zalivi. Nad njo se dviguje najvišja otoška gora Pantokrator (917 m), pod njen vrh pa se je mogoče pripeljati po serpentinasti cesti. Enostaven je tudi obisk zahodnega dela otoka, predvsem kraja Paleokastritsa. V njegovi okolici je več majhnih zalivov. Zato dobro cveti izletniški turizem in na vseh koncih ponujajo izlete s čolni. V tem kraju lahko mimogrede obiščete še privlačen samostan na razglednem rtu.
Najbolj slikoviti deli otoka so v okolici turističnega kraja Sidari s številnimi trgovinami, gostilnami, restavracijami in nočnimi klubi. Malo bolj razgibana obala pa vabi obiskovalce v bližnjem turističnem zaselku Melitsa. Tu je več zalivov, na koncu katerih leži majhna mivkasta plaža. Njene robove omejuje nekaj metrov visoka skalnata obala z globokimi zalivi, ki so jih zanimivo izoblikovali valovi in erozija. Ponekod sta bregova tako blizu skupaj, da je zaliv skoraj mogoče preskočiti. Najbolj slikovitemu pravijo Kanal ljubezni (Canal d'amour). Menda bo vsak, ki ga preplava, srečno zaljubljen do konca življenja ... Za najbolj mirne kotičke in spektakularne poglede na več kot sto metrov visoke klife pa se je treba potruditi še nekaj kilometrov proti zahodu. Tu se razteza manjša plaža Peroulades, kak kilometer stran pa je eden najbolj slikovitih otoških rtov Drastis. Plaže v njegovi okolici so dosegljive le s čolnom. A ogledati si ga kaže tudi s prepadnih robov, do katerih vodi cesta.
Krf poleg privlačnih obal premore tudi obilo zelenja. Vsepovsod je mogoče občudovati sredozemsko grmičevje med katerim je obilo brnistre in mirte ali pa se hladiti v borovih, cipresovih ali evkaliptovih gozdičkih …
Za ljubitelje zabave
Krf je priljubljen cilj zabave željnih maturantov in absolventov. Toda hrupna mladina vas ne bo pretirano motila, saj podnevi večinoma spi, ponoči pa se zabavajo po različnih lokalih. Na južnem delu otoka, nedaleč stran od mivkastih plaž vabi eno največjih središč zabave, mestece Kavos. Zanimiva kombinacija oddiha se obeta v okolici zaliva Agios Gordis. Ta se sicer ne postavlja s posebno lepo plažo, a je obala zanimiva zaradi štrlečih skalnih osamelcev. Poleg tega je v kraju, v katerem živi le nekaj deset domačinov, poleti nadvse živahno. V zalivu je več hotelov in zasebnih penzionov ter ducat restavracij in trgovin.
Tako kot povsod po Grčiji, tudi na Krfu pripravljajo značilne grške večere, na katerih večerjo spremljajo plesi in tradicionalna glasba. Cene za obisk takega večera so lahko kar visoke. Za bolj doživeto spoznavanje življenja domačinov se kaže malo potruditi in obiskati kako tradicionalno prireditev. Te so pogosto povezane z verskimi praznovanji. Prav vsako cerkev enkrat na leto odenejo v slovesno opravo – ob praznovanju v čast svetniku, ki mu je posvečena. Pri cerkvenem obredu so dobrodošli vsi, ne glede na versko prepričanje. Takrat ob vhodu postrežejo s kruhom in soljo. Po končani maši pa je prava vaška veselica. Že zgodaj popoldan postavijo številne stojnice z vsakovrstnimi spominki in igračami. Na mnogih si je mogoče privoščiti vabljive jedi, med katerimi ne smejo manjkati souvlaki (ražnjiči) ter na žaru pečena ovčetina. Zraven seveda sodi otoško vino in zabava ob glasbenikih in pevcih, ki se zavleče pozno v noč. Vsekakor je to enkratna priložnost za sodelovanje pri tradicionalnih grških plesih …
