Lokvanji in njihova družba

Prosti čas | sep. '12

Vodni motivi polepšajo in poplemenitijo prav vsak vrt. Že ptičje napajališče privablja perjad (in mačke), tolmun ali ribnik in oskrbovana mlaka pa je lahko resnična sprostitev ob ne preveč zahtevnem delu. Vse to je vrtu poseben okras in del žive narave, pravi vodni biotop. Večinoma se vsi strinjamo, da so lokvanji nekaj najlepšega med vodnim rastlinjem. Resna konkurenca so jim le japonske perunike, toda s tem seznam primernih rastlin še zdaleč ni končan.

Vsem rastlinam je potrebna snov, substrat, iz katere rastejo, od koder s koreninami črpajo vodo in hranila. Nekaterim rastlinam je dovolj voda, druge se zasidrajo v pesku, največ pa jih raste iz prstenega vodnega dna. Tla, kjer bodo rasli lokvanji, substrat sestavljata dva dela njivske ilovnate prsti in en del šote. Da voda ostane bistra, pripomore tudi vrhnja, 2 centimetra debela plast pranega peska. V takem življenjskem okolju se zasidrajo tudi lotosi, obvodne perunike, blatnik (Nuphar luteum), krvenka (Lythrum salicaria), ozkolistni in najmanjši rogoz (Typha angustifolia, T. minima). Med podvodnimi rastlinami, ki pomembno pripomorejo k čisti vodi in vanjo oddajajo kisik, so rmanec (Myriophyllum), vodna kuga (Elodea canadensis) in navadni rogolist (Cerathophyllum demersum).

Plavajoče rastline
Nekatere vodne rastline, ki jim je voda edini rastni substrat, srečamo v našem naravnem okolju in dobro se obnesejo tudi v vrtu, kjer so dekorativna popestritev vodne površine. V mislih imam vodno lečo (Lemna) ter v stoječih in počasi tekočih vodah pomurske ravnice domujočo navadno škarjico (Stratiotes aloides). Plavajoče liste ima tudi žabji šejek (Hydrocharis morus-ranae). Te rastline pomagajo čistiti vodo s svojimi nežnimi, gosto razvejanimi koreninami. Zanimiv je vodni orešek (Trapa natans), ki je sicer s koreninami zasidran na dnu, razrastišče z lepo oblikovanimi listi pa priplava na površje, kjer neopazno zacveti, listje pa se jeseni obarva rdeče. Posebno zanimive so plavajoče rastline iz toplejših krajev, ki pa pri nas na prostem ne prezimijo. Zato ni nevarnosti, da bi postale vsiljive, kot se dogaja v podnebju, ki je zanje ugodno. Takšna je modro cvetoča vodna hijacinta (Eichhornia crassipes) iz Brazilije. Nežno zelena vodna solata (Pistia stratioides) je postala priljubljena po zaslugi akvaristov, ki so jo naselili za družbo tropskim ribicam. Obnese se v toplih, stoječih vodah vrtnih tolmunov, mlade sadike pa je treba vsakokrat na novo prezimiti vsaj pri sobni temperaturi.

Vodne in obvodne lepotice
To so rastline, ki po navadi del letnega kroga preživijo s poplavljenim rastiščem ali pa jim prija bližina vode. Že čisto navadna kalužnica (Caltha palustris) je z vsemi svojimi lastnostmi vredna, da jo gojimo kot vrtno rastlino. Še lepši je različek s polnjenimi cvetovi, medtem ko belocvetna sorta resnično izstopa, pa čeprav je manj priljubljena. To je obvodna trajnica kot nekatere perunike (naša domača z maloštevilnimi sortami je Iris pseudacorus), med katerimi so precej znane sibirske perunike. Kot bolj zahtevno posebnost (v apnenčastih tleh zanesljivo omagajo!) pa kaže omeniti japonske perunike, botanikom znane kot Iris ensata z mnogimi sortami.
Verjetno so med najbolj zaželenimi cvetočimi rastlinami vodnega okolja tiste, ki s svojimi plavajočimi listi zasenčujejo površino, s koreninami pa odvzemajo hranila iz blatnega dna. To so lokvanji, lotos in rumeni blatnik (Nuphar lutea). Slednji ima sicer v primerjavi s prejšnjima dvema majhne rumene cvetove, zato pa je to resnično nezahtevna in povrhu še naša domača rastlina. Sicer je tudi beli lokvanj (Nymphea alba) domačin, še markantnejše pa so sorte z barvitejšimi cvetovi.
Za manjši lokvanj je prostor v vsakem ribniku. Takšne so sorte z obsegom listov 20 do 40 centimetrov, zadošča pa jim globina vode že 25 do 75 centimetrov. Za druge sorte je spet treba zagotoviti globino meter ali poldrugi meter. Ker lokvanji ne marajo tekoče vode, naj po njihovih listih ne pršijo vodne kaplje kakega umetelnega vodometa. Voda naj se po naravni poti segreje, da bodo lepo zeleneli, za obilno cvetenje pa zahtevajo dobro osončenost. Če je mogoče lokvanjem zagotoviti vsaj 80 centimetrov globoko vodo, imajo precej možnosti, da lahko tam ostanejo tudi pozimi. V malo bolj plitvem tolmunu pa niso več varni. Ko preti nevarnost bližajoče se zime, vzamemo posode z lokvanji iz vode, jih odcedimo in postavimo na dno plastične vreče. Vrečo na vrhu zavežemo in postavimo v kot hladne kleti. Izkušeni vrtnarji pravijo, da je tako prezimovanje zanesljivo in preprosto. V večjih tolmunih je možno uspešno gojiti tudi lotose, ki so v globoki vodi zanesljivo prezimno trdni.

Ribe za ravnovesje
Ribe so pomemben dejavnik za vzdrževanje biološkega ravnotežja v zelo značilnem ekosistemu. Tako se temu pač reče. Večje vodne površine je v vrtu laže vzdrževati v živem samoohranjanju, saj se ni treba posebej bojevati proti takšnim nadlegam, kot so nitaste alge, zaraščenost in prevlada tega ali onega dejavnika. Sožitje med rastlinskim in živalskim svetom je v majhnem tolmunu veliko bolj vprašljivo kot v večjem ribniku. Ob naselitvi napačne ribje vrste lahko pride celo do popolnega uničenja okrasnih vodnih rastlin. Po drugi strani pa so druge ribice in tudi žabe odlični preganjalci nadležnih žuželk, saj sproti pospravijo ličinke komarjev. O sožitju lokvanjev in okrasnih ribic so mnenja sicer različna, poznam pa primere brezhibne bivanjske strpnosti. Preveč požrešni plavajoči rastlinojedi pa vendarle lahko ogrozijo vodni rastlinski svet.

Tolmun pred zimo
Vodne rastline se že počasi pripravljajo na zimo. Pri tem moramo tudi mi še kaj malega postoriti. Vodne in obvodne trajnice skrajšamo, vendar je priporočljiva rez nekaj centimetrov nad vodno gladino, če bodo spodaj prezimovale ribice. Tako naredimo z obvodnimi perunikami, ločjem in trstiko. Jeseni polovimo odpadlo listje z vodne površine, še preden potone in začne gniti. Dobro so se izkazale prek ribnika napete lovilne mreže, ki lovijo listje, dokler odpada z okoliškega drevja in grmovja. Ponjava za prekrivanje je v veliko pomoč, ko bazena ne uporabljamo, obenem pa je to varovalka pred nesrečo in zaščita pred vsem, kar bi lahko onesnažilo vodo. Čez zimo naj vodna gladina ostaja približno taka kot poleti in naj ne niha preveč. Kjer so zaradi filtriranja ali lepotnih učinkov nameščene črpalke, ob njihovem delovanju tudi pozimi voda ne bo zamrznila. Sicer pa je dovolj že v vodo pokončno postavljen snop slame ali trstike.