Voda in senca za dober pridelek
Čedalje hujše poletne suše nas opozarjajo, da moramo razmišljati o drugačni ureditvi zalivanja na vrtu in v sadnih nasadih. Zelo uporabni so zalivalni sistemi, saj niso dragi, uporabni pa so več let.
Najmanjšo porabo vode dosežemo s kapljičnim namakanjem in s cevmi, položenimi v zemljo kakih 10 centimetrov globoko. Poraba vode se zmanjša za blizu 90 odstotkov in je stalno dostopna rastlinam. Pridelek vrtnin se s tem poveča, prav tako pa tudi njihova kakovost. Rastlinam dodamo malo (ščepec) zrnc Vrtnarčka, norveškega solitra, ki veže nase že najmanjšo količino vode, se raztopi in nudi rastlini obilo hrane za rast. Seveda zrnc gnojila nikoli ne dodajamo tako, da se dotika stebla rastline. Norveški soliter lahko tudi raztopimo v vodi (1 do 2 pesti na 10 l vode) in z njo zalivamo. Če pa bomo rastlinam pomagali z oroševanjem listov, bo hrana prehajala v rastlino prek koreninskega sistema, prav tako tudi voda. V tem primeru moramo že narejeno gnojilno raztopino Vrtnarčka razredčiti s 5- do 10- kratno količino vode. Število oroševanj ni omejeno, le liste rastlin moramo vsakih 14 dni obrisati, da odstranimo ostanke gnojila, saj s tem preprečimo, da bi se zamašile mikro pore v listih. Ne pozabimo, da ne smemo oroševati v pripeki, temveč le zgodaj zjutraj ali zvečer, gnojilna raztopina pa mora imeti temperaturo okolice. V pripeki je bolje uporabiti raztopino, pripravljeno za zalivanje iz namočenega bioorganika.
Pri dolgotrajnem močnem osončenju pride do sončnega ožiga listov, ki postopno postajajo rjavkasto-rumeni, njihova sposobnost fotosinteze se zmanjša in se ob močnem ožigu celo prekine. Listi se vihajo in odpadajo.
Sončne ožige ali opekline listov preprečimo z senčenjem vrta ali nasada. Izdelamo konstrukcijo, ki mora biti sposobna nositi težo goste mreže za senčenje in sile, ki se pojavijo zaradi vetra. Vzamemo mrežo, ki prepušča 70 odstotkov svetlobe. Na voljo so tudi mreže z manjšo propustnostjo svetlobe, tudi do 50 odstotkov. Mreža proti toči pa prepušča 88 do 90 odstotkov svetlobe, kar je seveda premalo, a bo tudi pomagalo pri senčenju. Seveda pa moramo upoštevati, da z mrežo podaljšamo tudi čas zorenja, in to od 7 do 14 dni.
Jeseni moramo mreže za senčenje pravočasno pospraviti, da ima les dovolj časa za olesenitev. Če les na koncu vej ne oleseni, lahko ob zgodnji zmrzali pomrzne in odmre. S tem pa smo zmanjšali možnost za boljši pridelek naslednje leto. To velja seveda tako za sadno in drugo drevje, kot tudi za okrasno grmičevje.
Zdaj prihaja čas tudi za preprečevanje škode, ki jo povzročajo strune, ki vrtajo luknje v korenje, krompir, pojedo pa tudi sadike solate in drugo. Strunal je dušično gnojilo, ki se pri svojem razkroju delno spremeni v plin, ki zmanjšuje možnosti za razraščanje strun, polžev, bramorjev in drugih škodljivcev v zemlji, saj zmanjšuje možnosti za njihovo razmnoževanje. Z zadostnim gnojenjem - najmanj 2 kg na 10 m2- bomo uspešni. Ne pozabimo, da mora biti zemlja vlažna, saj v nasprotnem primeru ne bo učinka.
