Poiščite pomoč pri inkontinenci
Težave z uhajanjem urina ima od 5 do 10 odstotkov prebivalstva, med starejšimi celo 20 odstotkov. Znani so številni preventivni ukrepi pred uhajanjem urina, če pa že pride do tega, so na voljo številni učinkoviti terapevtski ukrepi, pa tudi medicinsko-tehnični pripomočki, s katerimi pomagamo blažiti stigmatizacijo prizadetih. Prvi korak na poti do rešitve pa je spregovoriti o težavi z osebnim zdravnikom.
Ledvica tvorijo seč (odvisno od zaužite tekočine, aktivnosti, prehrane itd), ta teče po sečevodih do mehurja, kjer se zbira. Spodnji del mehurja imenujemo vrat, obkroža ga mišica, ki preprečuje nehoteno iztekanje seča. Ko se mehur napolni, pošlje signal v možgane, da ga je treba izprazniti. Ko se odločimo, da bomo izpraznili mehur, se prek impulzov mišica sprosti, stena mehurja se začne krčiti in mehur se popolnoma izprazni. Če je na tej poti kjerkoli kaj narobe (mišica, mehur, živčevje, mišice mehurja, sečnica), lahko nastane urinska inkontinenca. V vsakdanjem življenju to pomeni nehoteno, nekontrolirano odtekanje urina.
Inkontinenca je na splošno simptom številnih motenj, bolezni in poškodb. Nekatere uspešno zdravimo, pri drugih se trudimo izboljšati kakovost življenja prizadetega in njegovih bližnjih. Večina ljudi zaradi svojih težav ne poišče pomoči. Občutek sramu in neprijeten vonj povzročita, da se bolnik se vse bolj zapira vase, da ne govori o svojih težavah, jih zanika in zadrega je vsak dan večja, sramota pred izgubo kontrole nad lastnim telesom pa otežuje iskanje rešitve.
Vzroki za akutno urinsko inkontinenca so okužba sečnega mehurja, pretirano uživanje alkohola, kave, omejena gibljivost, zaprtje …, tako da jo tudi laže pozdravimo. Kronična urinska inkontinenca pa je za zdravljenje zahtevnejša.
Bolnika, ki pove za težave, vprašamo, kako, kdaj, kako pogosto mu seč uhaja, ali tudi ponoči, ob obremenitvah, mrazu, kolikšna je količina seča, ali je imel kako operacijo, poškodbo, katero od nevroloških bolezni, ali ima sladkorno bolezen. Pri ženskah bolj natančno povprašamo o številu in načinu porodov, operacij … Naredimo laboratorijske preiskave, bolnika prosimo, naj vodi dnevnik mokrenja in opravimo preproste teste. Sledijo urodinamske meritve, endoskopske preiskave, ultrazvočne, rentgenske in nevrološke preiskave. Na podlagi tega urinsko inkontinenco razvrstimo v najpogostejše oblike: urgentna, stresna, prelivna, popolna, refleksna, psihogena.
Težave z uhajanjem urina lahko olajšamo z medicinsko-tehničnimi pripomočki, denimo s posebnimi vložki, siceršnjimi higienskimi vložki, z urinali, urinskimi kondomi ter urinskimi katetri. Cilj strokovne pomoči zdravnika pa je zagotoviti ohranjanje ledvične funkcije, da je bolnik suh, in mu omogočiti normalno mokrenje. To lahko dosežemo s pomočjo vedenjskih tehnik, s fizioterapijo, zdravljenja z zdravili, zdravljenja z elektrostimulacijo ter s kirurškim zdravljenjem.
