O nujnosti pokojninske reforme ni dilem

Dobro je vedeti | dec. '12

Čeprav je pokojninska reforma v postopku sprejemanja, saj naj bi bila uveljavljena s 1. januarjem 2013, in se pogajanja s socialnimi partnerji še niso končala, smo v pogovoru z ministrom za delo, družino in socialne zadeve mag. Andrejem Vizjakom izvedeli, kaj je njeno bistvo in katere pomembne novosti prinaša. 

Sredstva, ki jih mora za nemoteno izplačevanje pokojnin prispevati proračun države, se iz leta v leto povečujejo. Deloma je to omejil zakon o socialno-varstvenih prejemkih (izločitev varstvenega dodatka in državne pokojnine iz obveznosti ZPIZ), nato pa še ZUJF, kaj pa je bilo storjenega za to, da bi se povečal osnovni vir financiranja pokojninskega zavoda, da bi torej dobil več sredstev že s prispevki zaposlenih in delodajalcev?
Pojasniti je treba, da se Slovenija že zdaj uvršča med države z eno najvišjih obremenitev dela. Kakršnokoli povečevanje zdajšnje obremenitve stroškov rednih oblik dela bi zagotovo negativno vplivalo na zaposlenost in konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Izračuni kažejo, da prihodki od zvišane prispevne stopnje ne bi bili sorazmerni s tem, kar bi izgubili z povečanjem nezaposlenosti in z zmanjšanjem konkurenčnosti. Hkrati z navedenim je treba pojasniti, da je namen reform trga dela povečati zaposljivost in s tem tudi povečati prihodke pokojninske blagajne. Problem, ki bi bil z dodatno obremenitvijo zaposlenih in delodajalcev zgolj navidezno odpravljen, bi v resnico še vedno ostal, saj se spreminja trg dela. Zato bi se, četudi krize ne bi bilo, zaradi negativnih demografskih gibanj prilivi v pokojninsko blagajno zmanjševali, za kar pa ne moremo obtoževati zaposlenih in delodajalcev, ker »premalo« plačujejo v sistem. Tu je treba tudi upoštevati, da je bila v času krize uveljavljena vrsta ukrepov, ki so preprečevali, da bi se zaradi povečane brezposelnosti in nezmožnosti delodajalcev za nadaljnje zaposlovanje kriza pokazala tudi v pokojninski blagajni.
Pomembni ukrepi za zagotavljanje povečanega priliva ali zmanjšanega odliva iz pokojninske blagajne so zlasti bolj zaostreni upokojitveni pogoji za oba spola, kar pomeni, da se bo zaposleni kasneje upokojil in da bo še naprej plačeval prispevke. Princip »vsako delo šteje« pomeni, da bomo v prihodnje plačevali prispevke tudi od avtorskega, honorarnega dela ter drugih oblik pogodbenega dela. Uvajamo tudi sistem bonusov in možnost prejemanja 20 odstotkov pokojnine, če bo delovno aktivni še ostal v zaposlitvi in plačeval prispevke, kar bo spodbujalo daljšo zaposlenost ali kasnejše upokojevanje. 

Lani je bilo v Sloveniji v starostnem obdobju 55 do 65 let delovno aktivnih 31,2 odstotka prebivalcev, medtem ko je povprečje EU kar 47 odstotkov. Novi zakon naj bi povečal število zaposlenih starejših delavcev. Kako?
Hvala za vprašanje. O tem je namreč veliko polemike in včasih je videti, kot da si Vlada RS ne prizadeva enako kot sindikati poskrbeti za delavce, tudi starejše delavce, da bi obdržali zaposlitev in da bi jim zagotovili primerno delovno okolje. Zato novi zakon določa stimulacije v obliki oprostitve plačila dela prispevkov za tiste delodajalce, ki se bodo odločili še naprej zaposlovati delavce, ki sicer že izpolnjujejo minimalne pogoje za upokojitev. Na drugi strani pa delavce nagrajujemo z izplačilom petine pokojnine, ki bi jo dobili, če bi se upokojili. Na ta način omogočamo, da starejši delavci ne hitijo v pokoj in na ta način ohranjajo ali celo izboljšujejo življenjski standard, na drugi strani pa delodajalci ohranjajo vire znanja in izkušenj, kar jim predstavlja »dodano« vrednost. 

Kaj bodo imeli upokojenci od nove zakonodaje? Kako jim bo zagotovljeno, da pokojnine, ki bodo temeljile na vplačanih prispevkih, realno ne bodo padale?
ZPIZ-2 ne bo posegal v pravice zdajšnjih upokojencev, kar pomeni, da se po uveljavitvi zakona njihove pokojnine ne bodo spreminjale. Sistem usklajevanja pokojnin je namenjen ohranjanju realne vrednosti pokojnin, saj naj bi se v času uživanja pokojnine ohranjalo razmerje med zneskom pokojnine in povprečno plačo, ki je veljalo ob uveljavitvi pokojnine. Z ZPIZ-2 pa se spreminja formula za usklajevanje pokojnin, in sicer naj bi se drugače od veljavnega načina usklajevanja, ki določa, da se pokojnine usklajujejo dvakrat na leto in v odvisnosti od rasti povprečne mesečne plače v RS. Po novem se bodo pokojnine usklajevale po formuli 60:40 enkrat na leto na podlagi podatkov o rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji. To pomeni, da bo rast pokojnin vezana na 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in na 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih stroškov.
Novi zakon zagotavlja višje nadomestitveno razmerje med zadnjo plačo in prvo pokojnino, kot to določa veljavni zakon, kar zvišuje raven novoodmerjenih pokojnin Prav tako se začetna pokojnina novih upokojencev ne bo več usklajevala s pokojninami že upokojenih (horizontalna izenačenost), kar v zdajšnjem sistemu ob odmeri močno znižuje (za blizu 20 %) pokojnine novih upokojencev. Prav ta ukrep naj bi preprečil nadaljnje padanja ravni pokojnin, kar je predvsem posledica zniževanja odmernega odstotka.
Želim dodati, da si ljudje v strahu pred negotovo prihodnostjo razumljivo želijo zagotoviti kakršnokoli pokojnino, ki bo boljša od tiste, ki bi jo dobili pozneje. Vlada RS si prizadeva storiti vse, da bi ljudem vlila ali povrnila zaupanje, saj je odgovorna, da zagotovi blaginjo ne le v tem ali naslednjem letu, temveč srednjeročno in dolgoročno ter z namenom, da zagotovimo finančno vzdržnost sistema, obenem  s tem pa tudi primerne in dostojne pokojnine.

Se bo zaustavilo padanje razmerja med plačami in pokojninami?
Z novim načinom izračunavanja pokojnine, ki ga uvaja ZPIZ-2, bo zaustavljeno nadaljnje zniževanje pokojnin, upokojencem pa bodo zagotovljene dostojne pokojnine. Hkrati bo v pokojninski sistem v skladu z načelom večje povezanosti vplačil in izplačil dosežena večja pravičnost. Po ZPIZ-2 se bo za izračun pokojninske osnove starostne in predčasne pokojnine upoštevalo obdobje iz katerihkoli za zavarovanca najugodnejših 24 zaporednih let zavarovanja od 1.1.1970 dalje. V prehodnem obdobju se bo obračunsko obdobje za izračun pokojninske osnove podaljševalo postopoma za eno leto, in to začenši z 19 leti v letu 2013. Želim poudariti, da podaljševanje obračunskega obdobja za izračun pokojninske osnove ne bo zniževalo pokojnin, saj bo odpravljeno zdajšnje usklajevanje novih pokojnin s pokojninami že upokojenih, hkrati pa bo ostal fiksen odmerni odstotek, ki je sicer odločilen za višino pokojnine. Poleg tega bo novi način odmere začel veljati takoj ob uveljavitvi zakona, medtem ko se bo obračunsko obdobje z zdajšnjih 18 let podaljševalo na 24 let postopoma, in to vsako leto za eno leto.

Občutek varnosti je za vsakega človeka, še posebno pa za starejšega zelo pomemben. Ali zakonodaja jamči, da mora pokojninski zavod pokojnine izplačevati redno, torej vsak mesec?
Zaradi javno-finančnih razmer v državi doslej še ni ogroženo izplačilo pokojnin. Če pa novi zakon in drugi ukrepi za izhod iz krize ne bi bili sprejeti, pa bi se podali v izjemno negotove čase. Država je sicer v skladu z Ustavo RS dolžna skrbeti za nemoteno delovanje obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in mora upravičencem v vsakem primeru zagotavljati izplačevanje pokojnin in drugih prejemkov iz obveznega zavarovanja. Če pa bi ugotovila, da bi lahko bilo neposredno ogroženo delovanje sistema, je seveda dolžna nemudoma ukrepati in poiskati ustrezne rešitve.
Ker je Slovenija že v minulih letih največji del sredstev iz državnega proračuna porabila za financiranje socialne varnosti in spričo povečevanja deleža izdatkov za pokojnine, pa bi se država ob vnovični zavrnitvi reforme v resnici znašla pred dilemo, ali na račun povečevanja izdatkov za pokojnine zmanjšati sredstva za druge kategorije, ki se financirajo iz proračuna, ali pa z interventnimi ukrepi poseči v višino pravic. Nobena druga rešitev ne bi bila možna in tega se moramo zavedati.

Čeprav je pokojninska reforma že v parlamentarni proceduri, pogajanja s socialnimi partnerji še tečejo, tako da o končnih rešitvah posameznih vprašanj še ne morete govoriti. Pričakovati pa je, da boste v pogajanjih s sindikati še popuščali z veliko željo, da bi bil zakon tudi sprejet.
O končnih rešitvah je še prezgodaj govoriti, vendar bomo iskali dogovor v ravnovesju med zaostritvijo upokojitvenih pogojev za oba spola in višino pokojnine. Želimo preprečiti nadaljnje padanje pokojnin in doseči rešitev, da bo za leto ali dve več dela pokojnina bistveno višja, kot bi bila, če bi še naprej veljala zdajšnja ureditev.

V začetku oktobra je Mednarodni denarni sklad vladi sporočil, da Slovenija potrebuje ostrejšo pokojninsko reformo, saj omogoča upokojevanje že pri 60 letih starosti in 40 letih delovne dobe, ne upošteva pa, da je treba upokojitveno starost vezati na čedalje daljšo življenjsko dobo. Se boste o tem še pogajali?
Dejstvo je, da se v Sloveniji zaradi podaljševanja življenjske dobe in vedno poznejšega vstopanja v obvezno zavarovanje upokojujemo prezgodaj. Zavoljo tega je bil prav dvig dejanske upokojitvene starosti eden najpomembnejših ciljev pokojninske reforme. Nizka upokojitvena starost je posledica nizke zahtevane starosti ob doseganju polne pokojninske dobe ter ob premajhnih spodbudah, da bi zavarovanci ostali aktivni še potem, ko izpolnijo minimalne starostne upokojitvene pogoje. V prenovljeni pokojninski zakonodaji bodo tako določeni takšni pogoji za pridobitev pravic iz pokojninskega zavarovanja, ki bodo skupaj s spremljajočimi ukrepi spodbujali višjo dejansko upokojitveno starost, saj bo le na ta način mogoče doseči zastavljeni cilj, to pa je finančna vzdržnost sistema. Ukrepi reforme si torej prizadevajo, da bi se dejanska pokojninska doba posameznika podaljšala z zdajšnjih nekaj več kot 35 let in približala 40 letom pokojninske dobe.
Ne glede na navedeno pa se vlada zaveda, da morajo biti rešitve za zvišanje dejanske upokojitvene starosti postopne. Ker je predlagana reforma zaradi ukrepov, ki vključujejo tudi zvišanje upokojitvene starosti tako za pridobitev starostne, kot tudi predčasne pokojnine, zasnovana srednjeročno, torej vsaj za deset let, se bo zato tudi uresničevala postopno. Slednje je posledica izredne občutljivosti področja, ki zaradi učinkovitega varstva pridobljenih in pričakovanih pravic ne dovoljuje naglih sprememb. Postopnost prihaja do veljave v spremembah pogojev za pridobitev pravic (kot je dvig starosti z 58 na 60 let ali na 65 let ), v novi pravici do predčasne pokojnine in v novi odmeri pravic (podaljšanje obračunskega obdobja z 18 na 24 najugodnejših zaporednih  let zavarovanja), na drugi strani pa bo na obseg sredstev nedvomno vplivala takojšnja zaustavitev padanja odmernega odstotka (po ZPIZ-1 je padel z 85 % na 72,5 %) že takoj na začetku veljavnosti novega zakona, pa tudi drugačna, na novo določena pravila za ohranjanje vrednosti pokojnin.

Ženske imajo daljšo življenjsko dobo kot moški, upokojujejo pa se lahko prej. Se še pogajate tudi o predlogu, da bi izenačili pogoje za upokojitev žensk in moških?
Predlog ZPIZ-2 si v resnici prizadeva zmanjšati razlike med moškimi in ženskami. Pogoji za starostno pokojnino (65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe) bodo za moške in ženske izenačeni leta 2016, pogoji za starostno pokojnino (60 let in 40 let pokojninske dobe brez dokupa) pa leta 2019. Izenačitev upokojitvenih pogojev za moške in ženske je smotrna tako spričo vse daljše življenjske dobe žensk, kot tudi zaradi nujnosti formalno-pravne izenačitve spolov. Doba prejemanja pokojnine se namreč pri ženskah povečuje hitreje kot pri moških in je za ženske leta 2000 znašala 17 let in 1 mesec, leta 2011 pa že 21 let in 8 mesecev, medtem ko je moški v tem letu v povprečju prejemal pokojnino 14 let in 9 mesecev, leta 2011 pa 16 let in 4 mesece. Medtem ko se je doba prejemanja pokojnine v navedenem obdobju za ženske podaljšala za 4 leta in 7 mesecev, pa se je upokojitvena starost v enakem obdobju dvignila le za 2 leti in 6 mesecev, pri moških pa se je v enakem obdobju prejemanje pokojnine podaljšalo za 1 leto in 7 mesecev. Prav različni upokojitveni pogoji za ženske so namreč v minulem obdobju zaradi nizke pokojninske dobe pripomogli k nižjim pokojninam žensk in s tem k večji stopnji tveganja revščine.
Ob tem je treba dodati, da so v veljavnem ZPIZ-1 razlike pri upokojitvenih pogojev med moškimi in ženskami tako velike, da bi jih v kratkem času le težko približali. Ob uveljavitvi strožjih zakonskih pogojev je namreč treba zasledovati načelo postopnega spreminjanja pogojev. Novo, višjo polno starost ter učinkovanje spremenjenega sistema bonusov in malusov bomo tako uvajali postopno in v daljšem prehodnem obdobju  zlasti za ženske, a tudi za moške, saj so bili po zdaj veljavnem zakonu vstopni pogoji za ženske ugodnejši, prav tako zavarovanke v primerjavi z zavarovanci niso nosile bremena odbitkov pri pokojnini, ker za ženske malusi še ne učinkujejo. Predlog ZPIZ-2 za ženske in moške resda izenačuje tako pokojninsko dobo kot tudi starost, vendar še vedno daje določene ugodnosti ženskam, kar je posledica zdaj veljavne, kot tudi dosedanje ureditve in položaja žensk v naši družbi.
V primerjavi z ZPIZ-1 pa ZPIZ-2 zaradi skrbi za otroka nagrajuje predvsem ženske, tako da to ne bo več stvar sporazumnega dogovarjanja kot doslej in zaradi česar se je večina moških odločila za ta bonus, posledično pa tudi zato, ker so se ženske upokojevale že prej, pri nižjih starostih. Poleg tega pa ZPIZ-2 omogoča znižanje starosti zaradi dela pred 18. letom tudi za moške, kar je doslej veljalo zgolj za ženske, iz česar sledi, da si prizadevamo za izenačitev moških in žensk ne le pri upokojitvenih pogojih, temveč tudi pri olajšavah. Namen olajšav, ki omogočajo predčasno upokojevanje s polno pokojnino, je torej omogočiti tako ženskam, kot tudi moškim, ki so celotno obdobje aktivnosti delali in vplačevali v sistem, da se zavoljo delovne »iztrošenosti«  v preteklosti lahko upokojijo s polno pokojnino že pri nižjih starostih.

Pri pripravi zakona ste upoštevali tudi predloge pokojninskega zavoda zakona. Za katere najpomembnejše predloge je šlo?
Sodelovanje pokojninskega zavoda in ministrstva ocenjujem kot korektno in uspešno. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je bil kot izvajalec pokojninskega in invalidskega zavarovanja vključen v pripravo določb ZPIZ-2 predvsem z izvedbenega stališča. Ministrstvo pa se večkrat obrne na zavod tudi s prošnjo za strokovno pomoč, saj zavod s svojimi zaposlenimi razpolaga z neprecenljivim strokovnim znanjem s področja pokojninskega zavarovanja, ima pa tudi vpogled v delovanje sistema. Sodelovanje pa je bilo doslej zgledno, pa čeprav je bil zavod v teh časih preobremenjen z dotokom številnih novih zadev. Razprave o pokojninski reformi povsem normalno pri ljudeh vzbujajo strah in jih tako začnejo že zgodaj zanimati njihove pokojninske pravice.