Zakon mora jamčiti ohranjevanje realne vrednosti pokojnin

Dobro je vedeti | dec. '12

Svet pokojninskega zavoda je konec oktobra temeljito razčlenil predlog nove pokojninske reforme– predlog ZPIZ-2. Tako kot pred dvema letoma je tudi tokrat ocenil, da je reforma za Slovenijo nujna.

V razpravi je bilo poudarjeno, da je ne zahtevajo le družbenoekonomske razmere in kriza, temveč predvsem razvoj dolgožive družbe. Prav zato je svet zavoda vnovič pozval vse socialne partnerje, pa tudi druge dejavnike, da uskladijo svoja stališča in da pri tem upoštevajo interese celotne družbe. Na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja se namreč že čutijo negativne posledice zavrnitve reforme na referendumu v letu 2011.
Predlog ZPIZ-2, ki ga je vlada posredovala v državni zbor, še ni usklajen s socialnimi partnerji, pogajanja pa se nadaljujejo. Svet je bil seznanjen, da je vlada v predlogu zakona bodisi v celoti ali deloma upoštevala nekatere pripombe strokovne službe pokojninskega zavoda, zato se je razprava osredotočila predvsem na naslednja vprašanja:

Pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Ker se pogoji zaostrujejo za oba spola in ju reforma v tem primeru izenačuje, bi kazalo vnovič oceniti sprejemljivost predlaganega prehodnega obdobja zlasti za ženske. Za oba spola naj bi namreč veljalo, da bosta lahko po koncu prehodnega obdobja brez dokupa uveljavljala starostno pokojnino pri starosti 60 let in 40 let pokojninske dobe. Takšne pokojnine ne bo prizadel noben malus.
Svet je podprl predlagani način stimuliranja odlaganja uveljavitve starostne pokojnine v obliki bonusa. Menil pa je, da bonusa v višini 20 odstotkov pokojnine, ki bi jo prejemal zavarovanec, če bi ostal v zavarovanju, ne bi smeli omejevati, dokler ne dopolni starosti 65 let, saj bi prizadeli številne zavarovance, ki zaradi študija nedvomno pred 65. letom starosti ne bi mogli doseči 40 let pokojninske dobe.
Predčasna pokojnina. Opozorjeno je bilo, da je treba vnovič proučiti smiselnost predlagane pokojnine, saj je temeljna družbena usmeritev slediti demografskim tokovom in premikom, zato bi bilo treba spodbujati daljšo delovno aktivnost. Predlagana rešitev pa po mnenju mnogih razpravljavcev ne zagotavlja socialne varnosti številnim upravičencem, saj bi se njihova pokojnina lahko trajno zmanjšala kar za 18 odstotkov.
Odmera pokojnine. Kar zadeva dolžino obdobja, ki se bo upoštevalo za oblikovanje pokojninske osnove, je bilo ugotovljeno, da je prišlo primerjavi s prejšnjo reformo in delovnim osnutkom novega predloga ZPIZ-2 do pomembne kompromisne rešitve. Predlagano rešitev 24 let dela je svet pokojninskega zavoda ocenil kot pozitivno, saj je že leta 2010 opozoril, da ni sprejemljivo predlagano tridesetletno obdobje. Ker je svet ugotovil, da gre za pomembne razlike med lestvicama za odmero pokojnine po veljavnem ZPIZ-1 in predlaganem ZPIZ-2, bo treba v nadaljnjih razpravah prisluhniti opozorilom, da lahko predlagane rešitve v določenem obdobju prizadenejo predvsem ženske, saj bodo vplivale na višino njihove pokojnine.
Člani sveta pokojninskega zavoda so tudi menili, da bi bilo treba vnovič razmisliti o primernosti predlagane ureditve najnižje in najvišje pokojninske osnove. Ne gre prezreti, da reforma uveljavlja bistveno drugačen sistem usklajevanja pokojnin, kot je bil v veljavi več desetletij. Predlagana ureditev bo namreč povzročila postopno nižanje najnižje in tudi najvišje pokojninske osnove (razmerje je 1:4) v primerjavi s povprečno plačo.
Usklajevanje pokojnin. Pokojnine naj bi se usklajevale po gibanju plač in gibanju cen življenjskih potrebščin v razmerju 60:40. Člani sveta so se s tem sicer soglašali, hkrati pa so opozorili, da v primerjavi z delovnim osnutkom predlog ZPIZ-2 opušča jamstvo ohranjanja realne vrednosti pokojnin, torej njihove uskladitve najmanj v višini zvišanja cen življenjskih potrebščin. Poudarili so, da bi to zagotovilo zakon moral vsebovati.
Financiranje. Predlagane rešitve pomenijo korak naprej v zagotavljanju finančne stabilnosti tega sistema. Glavna vira financiranja bosta tudi v prihodnje prispevek zavarovancev in delodajalcev ter državni proračun. Druge vire pa bi bilo treba v tem sistemskem zakonu določneje navesti. Upoštevaje napovedi, da se bo nedvomno tudi v prihodnje slabšalo razmerje med številom zavarovancev in upokojencev, pa ne le zaradi demografskih gibanj, temveč tudi zavoljo nenehnega tehnološkega napredka, bi bilo treba  po mnenju članov sveta razmisliti o novem viru ali prispevku, ki bi temeljil na dodani vrednosti takšnega razvoja v prihodnje.
Obveznosti državnega proračuna. Predstavniki upokojencev so posebno pozornost namenili tudi določbi 408. člena, po kateri naj bi bila v prihodnje na novo urejena obveznost državnega proračuna do uveljavljanja pravic zavarovancev, priznanih pod ugodnejšimi pogoji. Opozorili so, da je že določba 143. člena ZUJF prizadela več tisoč upokojencev in da Ustavno sodišče RS še ni odločilo o ustavnosti te določbe. Ker gre za izjemno občutljivo tematiko, o kateri pa se širša javnost sploh ni mogla izreči, bi morali vnovič razmisliti, ali je treba te spremembe napovedovati v prehodnih določbah, saj ima zakonodajalec vedno možnost spremeniti ali dopolniti zakone, ki urejajo ta vprašanja.
Invalidsko zavarovanje. Člani sveta so tudi opozorili, da invalidsko zavarovanje, žal, tudi v tej reformi ni deležno tiste pozornosti, kot bi je moralo biti spričo bistveno spremenjenih razmer na trgu dela. Ker zahtevnih sprememb, na katere opozarja gradivo strokovne službe pokojninskega zavoda, ni možno pripraviti v roku, ko naj bi bila uveljavljena nova reforma, svet predlaga, da naj bi ustanovili interdisciplinarno telo, ki bo nemudoma začelo z delom za uresničitev usmeritev in ciljev prenove invalidskega zavarovanja.