Olajšanje

dec. '12

Kot vselej so tudi letošnje ameriške predsedniške volitve pritegnile veliko pozornosti tako ameriške, kot tudi svetovne javnosti. Vnovično izvolitev Obame je večina Američanov sprejela s prepričanjem, da se bo njihov predsednik tudi v svojem drugem mandatu zavzemal za socialno pravičnejšo družbo, še zlasti pa za zdravstveno zaščito in skrb države za socialno najbolj ogrožene skupine prebivalstva. Prav v teh prizadevanjih se je Obama najbolj razlikoval od protikandidata Romneya, ki je v ospredje postavljal predvsem interes kapitala. No, resnici na ljubo je treba povedati, da noben ameriški predsednik teh interesov ne more zanemariti, saj navsezadnje prav lastniki kapitala v največji meri plačajo račune za volilno kampanjo. Tokrat je Obami »šla na roko« tudi uničujoča vremenska ujma, ki je prizadela vzhodni del ameriške celine. Ameriški predsednik se je namreč odzval hitro in nedvoumno: povedal je, da je zlasti v takih razmerah nujna solidarnost ljudi in učinkovita pomoč države.
Tudi ameriško gospodarstvo je v minulih letih zašlo v krizo, vendar so si mnenja o vzrokih zanjo močno vsaksebi. Kljub temu pa lahko tvegamo oceno, da najpomembnejši razlog za krizo tiči v požrešnosti lastnikov finančnega kapitala, kar je dodobra zamajalo stabilnost finančnih trgov in celotnega gospodarstva. To pa je povzročilo nižjo gospodarsko rast, naraščanje proračunskega primanjkljaja in ne nazadnje čedalje večjo brezposelnost. Administracija predsednika Obame je spiralo krize skušala omiliti z ukrepi državne gospodarske politike, ki je omogočila sanacijo bank in spodbudila naložbe ter s tem tudi odpiranje novih delovnih mest. To zveni preprosto, vendar te zamisli vselej trčijo tudi ob drugačne koncepte, ki praviloma prihajajo iz krogov, ki bolj kot socialno pravičnost zagovarjajo interese kapitala in velikih dobičkov.
Odločitve, v katero smer bo šla Amerika, imajo posledice tudi zunaj njenih meja. Gospodarske in politične razmere po svetu so se v minulih desetletjih korenito spremenile in ZDA pač ne morejo pričakovati, da jim bo svet slepo sledil. To še posebej velja za hitro rastoča gospodarstva v Aziji. Evropa je v nekoliko drugačnem položaju, čeprav se zlasti v državah evrskega območja skušajo uveljaviti zamisli reševanja krize, kakršnih celo v ameriški administraciji ne uživajo večinske podpore. Tragedija, ki jo ta čas doživlja Grčija, je dovolj zgovorna. Varčevalni ukrepi, ki naj bi »uravnotežili« javne finance, so privedli do popolnega zloma socialne države. Povedano naravnost – politična in gospodarska elita je posledice svojih napačnih odločitev prevalila na pleča najbolj ogroženih. Kar zadeva Evropsko unijo, bi bil že skrajni čas, da politiki vendarle sprejmejo sporočilo ogorčenih in ponižanih grških državljanov in da ljudem, na katere se tako radi sklicujejo, v resnici omogočijo človeka vredno življenje.
Pomembna okoliščina, ki bo zaznamovala naše prihodnje razmere, je tudi mednarodno okolje, še posebej vprašanje, ali bomo živeli v miru. Morebitna nova vojna na Bližnjem vzhodu bi odnose v svetovni skupnosti postavila na glavo, med drugim bi se drastično podražili energenti, kar bi tudi evropske države postavilo pred nove težave. Na to grožnjo se nekatere države že pripravljajo in si skušajo zagotoviti oskrbo z energenti tudi iz drugih virov. Nemčija, denimo, pri tem računa na vire v Rusiji, Kitajci si skušajo zagotoviti neposredne dobave nafte iz Irana, hkrati pa iščejo nove možnosti v Afriki. Navadni državljani pri iskanju teh strateških odločitev nimamo kaj prida vpliva, zagotovo pa bomo občutili posledice.
Gospodarske in politične razmere v mednarodni skupnosti vplivajo tudi na Slovenijo, ki sicer nanje ne more kaj prida vplivati, vendar pa jih mora upoštevati. Prav zato je v teh kriznih časih tako pomembno, da utrdimo zavest o medsebojni povezanosti in solidarnosti. Predvsem pa moramo vztrajati, da je trdnost družbe v prvi vrsti odvisna od zadovoljstva večine prebivalstva. Tega pa je, žal,vse manj, pa ne le v Grčiji.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media