Upočasnimo procese staranja
Zdajšnja stopnja razvoja medicine daje zadovoljive odgovore, kako učinkovito upočasniti procese staranja ali jih odložiti za določen čas in si zagotoviti dobro zdravje in vitalnost do pozne starosti.
Z leti se telesne funkcije upočasnijo. Zmanjša se absorbcija koristnih hranil v prebavilih, izločanje pomembnih hormonov ter ustvarjanje nove kostne in mišične mase. Prav tako se zmanjša proizvodnja nevrotransmiterjev v sinapsah, da pešajo spomin in koncentracija ter kognitivne funkcije. Zniža se tudi učinkovitost encimskih sistemov za proizvodnjo energije v celicah in zmanjša se ustvarjanje telesnih antioksidantov, prosti radikali pa so bolj nevarni v uničevanju struktur naših celic, vključno s poškodbo DNK materiala v jedru celic, kar vodi v mutacije in v kasnejše nekontrolirano razraščanje v obliki tumorjev. Vsi dejavniki tveganja za razvoj ateroskleroze delujejo skupaj in ustvarjajo obloge na krvnih žilah, ožijo njihov premer in zmanjšujejo njihovo prožnost. Zato je pretakanje krvi po telesu oteženo in zmanjšano, kar obremenjuje srce in zmanjšuje prekrvavljenost vseh naših tkiv in celic.
Mladi smo toliko, kot so mlade naše žile
Poleg redne aerobne vadbe na žile koristno vplivajo številna hranila. Česen vsebuje aliin, ki prehaja v alicin, ta pa v različne druge spojine, koristne za preprečevanje strjevanja krvi, ki zmanjšujejo viskoznost krvi, pospešujejo cirkulacijo, znižujejo LDL holesterol in trigliceride.
Grozdje in rdeče vino vsebuje resveratrol, ki je učinkovit antioksidant, zavira oksidacijo LDL holesterola, hkrati pa zvišuje dobri HDL holesterol.
Katehini iz zelenega čaja popravljajo mini poškodbe in brazgotine na stenah žil, preprečujejo lepljenje trombocitov, povzročajo razgrajevanje strdkov in zmanjšujejo odlaganje holesterola na stene arterij.
Pekoči feferoni vsebujejo kapsaicin, ki razgrajuje krvne strdke. Učinkoviti zoper strjevanje krvi so tudi ingver, kurkuma, klinčki in kumina.
Glutation ( v zelju, brokoliju, ohrovtu, cvetači, repi) spodbuja notranjo delovanje za boj proti prostim radikalom, ki poškodujejo stene krvnih žil, nanje pa se nalagajo maščobe, zlasti LDL holesterol.
Holesterol ni vedno škodljiv
Kljub škodljivemu delovanju holesterola na krvne žile ga naše celice potrebujejo za celične stene in za proizvodnjo steroidnih hormonov. Zato ga jetra izdelujejo in je v krvi vedno navzoč. Problem nastane, ko ga je v krvi preveč in kadar se prehitro oksidira. Takrat se lepi na steno krvnih žil. Pomembno je razmerje med holesterolom nizke gostote (LDL), ki mu pravimo slab holesterol, in holesterolom visoke gostote( HDL), tako imenovanim dobrim holesterolom.
Visoka koncentracija homocisteina (aminokislina, ki jo jetra izdelajo iz metionina) v krvi povečuje nevarnost srčno-žilnih obolenj, zlasti možganske kapi in srčnega infarkta. Študije dokazujejo, da je prav sposobnost organizma, da hitro presnavlja homocistein v metionin, pomembna za dolgotrajno mladost naših žil. Živila, ki spodbujajo ta pozitiven proces, so ovseni kosmiči, zeleni čaj, paradižnik, špinača, pšenični kalčki in otrobi.
Ribe, zlasti sardele, skuša, losos in tuna so najpomembnejši vir omega3 maščobnih kislin, ki zavirajo strjevanje krvnih ploščic, znižujejo količino fibrinogena in pospešujejo raztapljanje že nastalih strdkov.
Nadaljevanje prihodnjič
