Inkontinenco lahko zdravimo na različne načine
Preden se zdravnik odloči, kako bo pri posamezniku zdravil inkontinenco, mora marsikaj vedeti o njem: kakšna je vrsta in stopnja uhajanja urina, katere spremljajoče bolezni ga pestijo (sprememba statike medeničnega dna, druge bolezni spolovila, sistemske bolezni), kakšna je njegova splošna kondicija, kakšna motivacija, kakšne so morebitne kontraindikacije za operativno ali konzervativno zdravljenje.
Bolnika pred odločitvijo najprej seznani z načinom, potekom zdravljenja, z morebitnimi stranskimi učinki in s pričakovano uspešnostjo zdravljenja. Pogovori se tudi o alternativnih načinih zdravljenja in o zdravih navadah. Zdravljenje začne z enostavno konzervativno obravnavo, če pa to ne prinaša uspeha, nadaljuje z operativnim zdravljenjem.
Nekaj primerov nekirurškega zdravljenja dveh najpogostejših oblik inkontinence:
Stresna inkontinenca nastane zaradi slabosti mišic medeničnega dna in veziva. Ob povečanju trebušnega pritiska (kihanju, kašljanju …) lahko zaradi slabosti mišic zapiralk pride do uhajanja urina. To obliko inkontinence lahko začnemo zdraviti z vajami za krepitev mišic medeničnega dna. Bolnica zavestno stiska mišice medeničnega dna (kot da bi hotela zaustaviti curek urina) in tako aktivira mišico zapiralko. Vajo ponavlja v časovnih intervalih in stopnjuje tako, da dobi pravilen občutek in s tem okrepi mišice medeničnega dna.
Drugi način je funkcionalna elektrostimulacija mišic (FES) medeničnega dna, s pomočjo električnega impulza se stimulira refleksni lok, ki povzroči krčenje mišic medeničnega dna in jih tako okrepi. Zdravljenje traja 6 tednov in ker ima malo stranskih učinkov, je primerno tudi za starejše.
Urgentna inkontinenca je nehoteno uhajanje urina, ki se pojavi ob močni želji po uriniranju zaradi nekontroliranega prekomernega krčenja sečnega mehurja. Zdravljenje lahko začnemo s pomočjo vadbe: bolnik vodi dnevnik uriniranja (potrebna sta motivacija in vztrajnost) in poskuša zavestno v določenem času podaljšati razmik med posameznimi uriniranji.
S pomočjo AMFES elektrostimulacije se sočasno krčijo mišice medeničnega dna in sproščajo mišice mehurja, tako se poveča upor v sečnici in zmanjša vzdraženost sečnega mehurja. Zdravljenje je primerno za starejše ljudi, saj bolnik ne jemlje zdravil in se tako izogne morebitnim škodljivim stranskim učinkom.
Zdravila (predvsem antiholinergike) priporočamo v kombinaciji z drugimi načini zdravljenja ali kot samostojno terapijo. Vplivajo pa na celotno vegetativno živčevje in lahko imajo nezaželene učinke. Zdravljenje zato začnemo postopno, torej z manjšimi odmerki zdravili.
Marsikdaj pa kljub zdravljenju osnovni simptom bolezni - nehotno uhajanje urina - v večji ali manjši meri ostane. Vendar to ne sme biti razlog za socialno izolacijo, saj so na voljo številni medicinski pripomočki – vložki za inkontinenco, ki omogočajo, da težava ostane neopazna. Ti vložki imajo vpojno jedro, ki hitro vpija tekočino, so zaščiteni proti iztekanju in nevtralizirajo vonj. Nekateri najnovejši pripomočki skrbijo celo za zaščito kože in jo negujejo, saj jim je dodana emulzija z različnimi naravnimi sestavinami, kar pa ne vpliva na njihovo vpojnost.
