Luzern – švicarski paradiž

Prosti čas | dec. '12

Švica je z močnim frankom postala ena najdražjih držav v Evropi. Gospodarske recesije ne občutijo kaj dosti, tako da se Švicarji postavljajo tudi z zelo visokim standardom. Nič čudnega, da bi se mnogi radi zaposlili v tej državi. Toda ekonomskih migrantov se čedalje bolj branijo in sprejemajo predvsem visoko izobražene kadre, pri čemer imajo prednost tisti, ki govorijo vsaj enega od švicarskih uradnih jezikov (nemščina, francoščina, italijanščina).

Turizem je že dolga desetletja ena najpomembnejših gospodarskih panog in gorata dežela ima res kaj pokazati. To sem občutil že ob prvem daljšem obisku:
»Kaj ni to eden najlepših krajev na svetu,« me na vrhu razgledne gore Pilatus (2132 m) povpraša švicarski znanec. Zlahka sem prikimal. Pogled na Luzernsko, imenovano tudi Vierwaldsko jezero (Jezero štirih dolin), je res čudovit. Nad lepotami teh krajev se turisti že dolgo navdušujejo. Eden izmed velikih oboževalcev je bil tudi pisatelj Mark Twain.

Najbolj strma železnica na svetu
Na razgledno goro je mogoče priti z gondolo in s kabinsko žičnico, katere spodnja postaja je pri mestu Luzern. Še bolj nenavaden vzpon pa omogoča vlak, ki se tik pod vrh gore povzpne iz vasi Alpnachstad. Gorska železnica je z 48-odstotnim naklonom najbolj strma na svetu, 4,6 kilometrov dolgo pot in višinsko razliko 1629 metrov pa vlak premaga v dobre pol ure. Železnica je začela obratovati že daljnega leta 1889, vlaki pa še vedno vozijo po istih tirnicah!
Kljub častitljivi starosti pa to ni najstarejša gorska železnica v Švici. Ta naziv si lasti železnica, ki na drugi strani Luzernskega jezera že od leta 1871 vozi na dobrih 1800 metrov visoko razgledno goro Rigi. Nanjo se je mogoče povzpeti z vlakom kar iz dveh smeri ali pa tudi z gondolo. Na zgornji železniški postaji vabi planinska postojanka, ob kateri pogosto potekajo tradicionalne prireditve. Tako si je mogoče ogledati tekmovanja v švicarski rokoborbi, metanju zastav in pihanju v več metrov dolg alpski rog. Na svoj račun pa pridejo tudi pohodniki, gorski kolesarji in pozimi seveda ljubitelji zimskih športov.

Atraktivni mostovi
Mesto Luzern se je razvilo iz ribiške vasi, ki je okoli leta 700 n.š. nastala ob benediktinskem samostanu. Luzern je postal pomemben kot trgovska postojanka v 13. stoletju, ko so odprli alpski prelaz St. Gothard. V času Napoleonove republike Helvetia je bil celo njeno glavno mesto. Z dograditvijo predora skozi Gothard je postalo mesto z okolico tudi ena največjih turističnih atrakcij Švice.
S približno 70.000 prebivalci je mesto dovolj majhno, da je največje znamenitosti mogoče obiskati kar peš. Luzernu daje pečat reka Reuss, čez katero se pne več mostov. Najbolj znamenit je 204 metrov dolg leseni most Kapellenbrücke iz začetka 14. stoletja. V požaru leta 1993 je bil močno poškodovan, a so ga k sreči zgledno obnovili. Poleg oblike je njegova posebnost tudi ostrešje, poslikano v 17. stoletju. Blizu sto petdeset trikotnih slik prikazuje mestno življenje v davno minulih časih. V bližini je še več lesenih mostov, med katerimi se Mlinski most prav tako postavlja s slikami pod ostrešjem.
Staro mestno središče se stiska pod ohranjenim mestnim obzidjem. Mnoge hiše so grajene z značilno leseno konstrukcijo, pročelja pa krasijo freske. Sestavni del mestnega obzidja je osem obrambnih stolpov. Nanje se kaže povzpeti že zaradi lepih razgledov. Zlasti zanimiv je stolp z veliko uro, ki je v stolpu že od leta 1535 in ima zelo velike kazalce. Menda zato, da so nanjo videli tudi ribiči, ki so lovili na bližnjem jezeru.
Zunaj obzidja se na manjšem griču nad jezerom dviguje srednjeveška katedrala Sv. Leodegarja z razpoznavnima zvonikoma. Med njo in obalo je promenada, ob njej pa se zvrsti več imenitnih hotelov in restavracij. V drugo smer pridemo do manjšega trga Löwenplatz, nad katerim je v skalo vklesana nenavadna podoba umirajočega leva. Deset metrov dolg kip je posvečen šeststotim švicarskim gardistom, ki so bili ubiti med francosko revolucijo leta 1792, ko so v Parizu varovali francoskega kralja.
V starem delu mesta vabijo številne trgovine in gostinski lokali. V slednjih kaže poizkusiti katero izmed značilnih jedi. Ponujajo lokalno vrsto pečenice, golaž, alplermagroni - jed iz makaronov, sira, čebule in krompirja, resti - nariban pražen krompir, katerega postrežejo kot omleto in prelijejo s smetanovo omako, nepogrešljiv je sirov fondue, za sladico pa si lahko privoščite stengel, nekakšno štruco, polnjeno z orehi.
Ulice z mikavnimi izložbami so polne ljudi. Med najbolj iskanimi spominki so ure, švicarski noži in čokolada. Mestni vrvež malo potihne le ob nedeljah, ko so trgovine zaprte. Izjema je le železniška postaja in prav zato so v Švici železniške postaje obenem tudi trgovska središča z desetinami različnih trgovin.
Mestno jedro zaznamuje tudi sodobno kulturno in kongresno središče (KKL), ki ga je zasnoval priznani francoski arhitekt Jean Nouvel. Sodobna stavba, v kateri je umetnostni muzej, se dobro sklada z veliko starejšimi zgradbami v okolici, tudi z železniško postajo.
Luzern se postavlja z več muzeji in galerijami. Posebno pozornost zasluži zbirka Rosengart, ki vključuje več kot sto slik Paula Kleeja, na ogled pa so tudi dela Picassa, Cezanna, Miroja in drugih modernistov. Eden izmed muzejev je posvečen Richardu Wagnerju, ki je ob jezeru preživel več let. V muzeju transportnih sredstev pa lahko občudujete stare avtomobile, vlake, ladje in celo letala.

Vabljive jezerske obale
Po zvezdasto oblikovanem Luzernskem jezeru plujejo številne ladje, ki povezujejo večje kraje. Med njimi je tudi nekaj zgledno obnovljenih parnikov, ki spominjajo na bolj romantične čase izpred stoletja. Jezero je primerno za vse vrste vodnih športov. Med drugim je Luzern znan tudi po mednarodnih veslaških tekmovanjih, na katerih so odmevne rezultate dosegli slovenski veslači. Tekme prirejajo na manjšem podolgovatem jezeru Rotsee (Rdeče jezero), ki je na obrobju mesta. Poleg številnih razglednih vrhov je vredno obiskati tudi nekaj krajev ob Vierwaldskem jezeru. Bodisi z ladjo ali pa po ovinkasti cesti, ki obkroža jezero.
Staro letoviško mestece Vitznau je znano predvsem kot izhodišče za vožnjo z gorsko železnico na goro Rigi. Kdor se želi peljati z gondolo, pa se mora napotiti do nekaj kilometrov oddaljenega kraja Weggis. Do obeh krajev in tudi do začetne postaje gorske železnice Pilatus v vasi Alpnachstad se je mogoče pripeljati z ladjo. Prijetno doživetje ponuja letoviško mestece Brunnen. V njem kaže obiskati prodajalno izdelkov Victorinox, v kateri je manjši muzej posvečen prvemu in najbolj znanemu izdelovalcu vsestransko uporabnih švicarskih vojaških nožev. Začetki družinskega podjetja segajo v leto 1884, ko je Karl Elsener v bližnjem kraju Ibach odprl delavnico nožev. Sedem let kasneje so prvič izdelali nože za švicarsko vojsko, leta 1909 pa so uvedli danes enega najbolj prepoznavnih švicarskih logotipov, bel križ na rdečem ščitu. Prav po njem že na prvi pogled ločite slavni švicarski proizvod od morebitnih posnemovalcev. Ime Victorinox so uvedli leta 1921 v spomin na Karlovo mamo Victorio. Podjetje je še vedno v rokah iste družine in poleg žepnih nožev pod priznano blagovno znamko ponujajo tudi kuhinjske pripomočke, ure, parfume, kovčke in celo oblačila.
Z Luzernskim jezerom je povezan tudi legendarni švicarski narodni junak William Tell. V kraju Aldorf je s samostrelom zadel jabolko na sinovi glavi in tako oba rešil pred smrtno obsodbo. V bližini je njegova rojstna vas Burglen z urejenim muzejem, ki obiskovalcem skuša približati življenje v 13. stoletju.