Finančni načrt ZPIZ za leti 2013 in 2014
Na decembrski seji je svet zavoda razpravljal o sila pomembnih zadevah, ki zadevajo materialni položaj upokojencev; mednje sodi tudi finančni načrt pokojninskega zavoda.
Finančna načrta za leti 2013 in 2014 sta v skladu s predpisi, ki med drugim določajo, da je treba upoštevati proračunska izhodišča, na katerih temelji državni proračun za omenjeni leti. Ta izhodišča pa temeljijo na noveliranih projekcijah makroekonomskih gibanj, ki jih je v septembru 2012 sprejel UMAR in se v nekaterih postavkah bistveno razlikujejo od izhodišč, na katerih je temeljil finančni načrt za lansko leto. Prav zato je moral zavod pripraviti novo oceno prihodkov in odhodkov do konca leta 2012, ki zdaj znaša 4.856.494.134 evrov. Na tej podlagi pa sta pripravljena tudi finančna načrta za leti 2013 in 2014. Za letošnje leto zavod načrtuje prihodke in odhodke v višini 4.916.703.621 evra; v letu 2014 pa v višini 4.955.424.723 evra.
Pri tem pa je treba posebej opozoriti, da morajo biti v skladu z zakonom prihodki in odhodki izravnani. Torej ni mogoče načrtovati ne presežka ne primanjkljaja.
Za uresničevanje sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja je treba zagotoviti znatna sredstva. Pri tem je zavod upošteval novo pokojninsko reformo, ko je zaradi zaostrenih pogojev za upokojevanje mogoče pričakovati manjše število novih upokojencev in drugačen sistem usklajevanja pokojnin, ki pa za leto 2013 še ne bo veljal. V tem letu se bodo pokojnine uskladile za povečanje plač v letu 2012 v primerjavi z letom 2011. UMAR predvideva, da bo ta rast dosegla 0,5 odstotka. Dokončna rast bo znana v februarju 2013, ko bo ta podatek tudi javno objavljen.
Žal se kriza vse bolj kaže tudi v glavnem viru prihodkov pokojninske blagajne, to je v prispevkih zavarovancev in delodajalcev. Ta vir usiha in predstavlja le še slabih 69 odstotkov. Zato pa se povečujejo sredstva, ki jih zagotavljata državni proračun in KAD, tako da bo njihov delež dosegel že blizu 31 odstotkov.
Daleč največji delež odhodkov zavoda je namenjen za izplačilo pokojnin, kar blizu 86 odstotkov. Za obe leti pokojninski zavod načrtuje za pokojnine več kot 4,2 milijarde evrov. Drugi največji odhodek pa predstavljajo prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje upokojencev, in sicer slabih 8 odstotkov, kar pomeni približno 380 milijonov na leto.
Program dela zavoda za dve leti
Svet zavoda je sprejel tudi program dela zavoda v letih 2013 in 2014. Uresničevanje novega zakona - ZPIZ-2 je velik izziv za programiranje dela strokovne službe zavoda, kar so člani sveta posebej poudarili. Kljub opozorilu sveta, da je za tako zahteven zakon potrebna daljša uvajalna doba, se to ni zgodilo. Zakon je bil sprejet decembra, uresničevati pa se je začel že s 1. 1. 2013. Pri tem je treba posebej opozoriti, da bodo zaostreni pogoji upokojevanja in spremenjen način odmere pokojnin med drugim izjemno povečali obseg zagotavljanja informacij, in to ne le zavarovancem, temveč tudi delodajalcem. Zato naj ne bo odveč poziv širši javnosti, naj bo strpna, ko gre za uresničevanje pravic iz zavarovanja.
V razpravi je bilo poudarjeno, da si bo zavod kljub zmanjšanju števila zaposlenih, tudi v prihodnje maksimalno prizadeval izpolniti vse zadane ciljev in planske obveznosti ter še nadalje skrbeli za kakovost in ažurnost reševanja zahtevkov. Prizadeval si bo tudi za zaključevanje postopkov v razumnem roku, upoštevaje pri tem veljavne predpise in pričakovanje, da naj bi se število nerešenih zahtevkov postopno zniževalo. Pri tem ne gre prezreti dejstva, da se je pokojninski zavod v letu 2012 soočil z velikim dotokom pritožb, povezanih z uresničevanjem ZUJF, ki jih bo treba reševati še v letu 2013.
Za uresničevanje zavarovanja, za delo strokovne službe zavoda je finančni načrt določa 0,69 odstotka vse izdatkov zavoda, kar pomeni približno 34 milijonov evrov.
Spodbujanje zaposlovanja invalidov
Sklad je leta 2004 ustanovila Republika Slovenija, soustanovitelja pa sta še Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Ustanovljen je bil z namenom, da bi s sredstvi sklada spodbujali zaposlovanje invalidov. ZPIZ je razumljivo zainteresiran za zaposlovanje delovnih invalidov, ki uresničujejo pravice iz invalidskega zavarovanja. Prav zato je tudi ob ustanovitvi sklada zagotovil določena sredstva. Glavni vir prihodkov sklada pa so prispevki delodajalcev, ki v skladu s predpisi ne zaposlujejo tolikšnega števila invalidov, kot ga določa kvotni sistem.
Na podlagi prejetega gradiva in uvodnega poročila direktorja sklada Janeza Zidarja so člani sveta ugotovili, da je bilo poslovanje sklada v letu 2012 uspešnejše kot v minulih letih. To se med drugim kaže predvsem v prihodkih, ki naj bi bili do konca leta višji za 2 milijona evrov. Po sprejetem finančnem načrtu sklada naj bi prihodki (prispevki zavezancev in finančni prihodki) dosegali 19.750.000 evrov, prav toliko pa tudi odhodki za izplačila spodbud. Torej naj bi bil pri prihodkih sklad bogatejši za približnodva milijona, kar bo pripomoglo k še boljšim rezultatom zaposlovanja invalidnih oseb. Hkrati pa sklad za blizu 1,5 milijona evrov povečuje tudi izplačila subvencij za plače invalidov in za nagrade za preseganje kvote. V primerjavi z drugimi delavci, kjer brezposelnost narašča, pa ta sklad v letu 2012 ugotavlja naraščanje zaposlenosti invalidov, čeprav za zdaj še skromno. Po finančnem načrtu naj bi ti stroški sklada znašali 950.250 evrov, podatki pa kažejo, da bodo bistveno nižji. To nedvomno dokazuje, da je z optimalno organizacijo dela ter z učinkovitim in racionalnim poslovanjem možno veliko prihraniti tudi pri stroških poslovanja. To je spodbudno tudi zaradi tega, ker se je služba zelo trudila izterjati zapadle terjatve.
Člani sveta so še opozorili, da bo treba že v najkrajšem času vnovič proučiti, ali so vsi zakonski ukrepi za spodbujanje zaposlovanja invalidov še primerni, saj ni bila sprejeta načrtovana sprememba uredbe o določitvi kvote.
