Kapitalska družba v pomoč ZPIZ

Kapitalska družba v pomoč ZPIZ

Dobro je vedeti | jan. '13

Te dni poslušamo različna opozorila o finančni vzdržnosti Kapitalske družbe, če se bodo povečevale njene obveznosti za zagotavljanje sredstev za poslovanje ZPIZ. Da bi bolje razumeli to zaskrbljenost, moramo nekoliko poseči v zgodovino.

Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja je bil ustanovljen pred dvajsetimi leti v skladu s takratno zakonodajo o preoblikovanju družbene lastnine, da bi tako zagotovili dodatna sredstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Na začetku je Kapitalski sklad enako kot Nepremičninski sklad PIZ deloval v okviru ZPIZ.
Premoženje Kapitalskega sklada so sestavljali deleži in delnice že olastninjenih podjetij. V začetku februarja 1996, kot sledi iz podatkov ZPIZ, je vrednost sklada dosegala 12,5 milijarde tolarjev, po takratnih pričakovanjih pa naj bi ob končani privatizaciji družbene lastnine narasla celo do 100 milijard. Leta 1996 je KAD postal delniška družba, katere ustanovitelj in edini lastnik je Republika Slovenija, njegovo poslanstvo pa je ostalo nespremenjeno. Pomembno je opozoriti, da je imel tedaj državni zbor pomembno vlogo pri njegovem poslovanju, saj je imenoval tako skupščino kot nadzorni svet, medtem ko je bila pristojnost vlade le v tem, da je dajala soglasje k statutu.
Z leti pa se je spreminjala politika do sklada. Ker njegov kapital ni bil majhen, so bili temu primerni tudi apetiti različnih interesnih skupin. To se je pokazalo pri oblikovanju pokojninske reforme leta 1999. Z novim pokojninskim zakonom ZPIZ-1 je bilo jasno določeno, da je edini ustanovitelj Kapitalskega sklada Republika Slovenija, medtem ko njegove organe, skupščino in nadzorni svet imenuje Vlada RS, tričlansko upravo (predsednika in dva člana) pa skupščina. Vlada je tudi morala dajati soglasje k statutu sklada. V 9. členu ZPIZ-1 pa je bilo jasno določeno, da obvezno pokojninsko zavarovanje financirajo zavarovanci, delodajalci, Republika Slovenija in Kapitalski sklad.
Zneski, ki jih je KAD moral nakazovati ZPIZ od leta 2000 dalje, so bili v posameznih letih različni, od 50 do največ 100 milijonov evrov v letu 2010. Višino je določala vlada. Šele z zakonom o preoblikovanju KAD in Slovenske odškodninske družbe leta 2010 je bilo določeno, da bo mora KAD zavodu zagotavljati vsako leto 50 milijonov za usklajevanje pokojnin, kar je tudi izpolnil v letih 2011 in 2012.
Za usklajevanje pokojnin je ZPIZ od leta 2003 do vključno 2011 porabil 1.127 milijonov evrov, od KAD pa je v tem obdobju prejel 406 milijonov evrov.

Zakaj zaskrbljenost?
Premoženje KAD se postopoma zmanjšuje in zdaj znaša le še dobrih 900 milijonov. Iz zakona o izpolnjevanju proračunov za leti 2013 in 2014 in finančnim načrtom ZPIZ za ti dve leti, pa sledi, da bo letna obveznost KAD do ZPIZ bistveno večja, kot je bila doslej. V letošnjem letu naj bi znašala 120 milijonov, v letu 2014 pa kar 190 milijonov evrov.
Ker se v javnosti pojavljajo očitki, da bo ZPIZ s tako visokimi obveznostmi, kot jih predvideva s svojim finančnim načrtom, ogrozil poslovanje KAD ali celo njegov obstoj, je treba vedeti, da o sredstvih, ki jih mora prispevati KAD, ne odloča ZPIZ. Finančne načrte mora ZPIZ pripraviti v skladu z zakonodajo, kar tudi pomeni, da mora biti dodatna obveznost, ki je določena v državnem proračunu, zapisana tudi v njegovem finančnem načrtu.
Svet zavoda na zadnji seji ni obravnaval le finančna načrta za dve leti, temveč se je temeljito seznanil tudi s poslovanjem KAD. Člani sveta so se spraševali, koliko časa bo KAD še sposoben zagotavljati sredstva zavodu in tako prispevati k njegovi finančni stabilnosti. Škarje med prihodki od prispevkov zavarovancev in delodajalcev ter prihodki iz proračuna in KAD, se vse bolj odpirajo, kar pomeni, da bo moral KAD zagotavljati več sredstev. Zato so člani sveta menili, da bo treba nemudoma začeti odgovorno razpravo o prihodnosti KAD, tem bolj, ker ZPIZ-2 uvaja nov vir prihodkov pokojninskega zavoda: demografski rezervni sklad. Do leta 2014 mora država sprejeti zakon, s katerim bo uredila status in premoženje tega novega sklada.
 


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media