Upokojitveni pogoji v letošnjem letu

Dobro je vedeti | jan. '13

S 1. januarjem 2013 je začel veljati novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Objavljen je bil 14. decembra 2012 v Uradnem listu RS štev. 96. V primerjavi s prejšnjim zakonom prinaša kar precej sprememb, ki zadevajo najpomembnejše elemente sistema, to pa so pogoji za pridobitev pravice do pokojnin, njihova odmera in način ohranjanja vrednosti pokojnin.
V tokratnem prispevku pa se bomo omejili le na pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, v prihodnjih številkah pa bomo predstavili tudi druge novosti in spremembe.

Tudi po novi ureditvi je pridobitev pravice do starostne pokojnine odvisna od izpolnitve določene starosti zavarovanke ali zavarovanca in dopolnitve določene zavarovalne ali pokojninske dobe. Ti dobi bosta prvič enaki za ženske in moške! Enakost pogojev pa bo dosežena postopno, torej v različno dolgih prehodnih obdobjih. V času njihovega trajanja pa bodo še vedno obstajale razlike tako v zahtevani starosti, kot tudi v dolžini pokojninske dobe, se pa bodo postopno zmanjševale. To pomeni, da se bodo v tem času pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine spreminjali iz leta v leto.
Pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine v letu 2013
Za ženske:
- 58 let starosti in 38 let in 4 mesece pokojninske dobe brez dokupa ali
- 61 let in 6 mesecev starosti ter najmanj 20 let pokojninske dobe ali 
- 63 let in 6 mesecev starosti ter najmanj 15 let zavarovalne dobe.
Za moške pa:
- 58 let in 4 mesece starosti ter 40 let pokojninske dobe brez dokupa ali
- 63 let in 6 mesecev starosti ter najmanj 20 let pokojninske dobe ali 
- 65 let starosti tre najmanj 15 let zavarovalne dobe.
Kaj se šteje kot pokojninska doba brez dokupa? To so obdobja vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti brez dokupa pokojninske dobe.
Tudi ZPIZ-2 dopušča možnost pridobitve pravice do starostne pokojnine pri nižji starosti, če zavarovanka ali zavarovanec izpolnjuje predpisane pogoje. Pri tem pa je treba že zdaj opozoriti, da možna znižanja starosti zadevajo različne starosti, in sicer tako starosti, veljavne v posameznem letu, kot tudi starosti po izteku prehodnega obdobja. Znižanje je razmeroma zapleteno, zlasti še, če zanj obstajajo različne podlage.

Kaj lahko vpliva na znižanje starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine?
Starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine se lahko zniža zaradi:
- Skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti in ima državljanstvo Republike Slovenije, če ni z mednarodnim sporazumom drugače določeno. Znižanje je odvisno od števila otrok in znaša 6 mesecev za enega otroka, 16 mesecev za dva, 26 mesecev za tri, 36 mesecev za štiri in 48 mesecev za pet ali več otrok.
- Služenja obveznega vojaškega roka v dolžini dveh tretjin njegovega dejanskega trajanja.
- Vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti, in sicer za ves čas trajanja takega zavarovanja pred dopolnitvijo navedene starosti.
V primerjavi z dosedanjo zakonsko ureditvijo je novost možnost znižanja starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine zaradi služenja obveznega vojaškega roka. Znižanje starostne meje zaradi vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti pa je po novem omogočeno tudi zavarovancu. Razlike so tudi pri višini možnega znižanja starostne meje zaradi skrbi za otroke.
ZPIZ-2 tako kot prejšnji zakon omogoča tudi znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine zaradi dela na delovnih mestih, na katerih se je zavarovancem štela zavarovalna doba s povečanjem, ali zavoljo okoliščin, zaradi katerih so od leta 2000 dalje upravičeni do prištete dobe. Tudi v teh primerih so selektivno predpisane starosti, ki se lahko znižujejo.

Katere starosti in za koliko se lahko največ znižajo po posameznih podlagah?
Do znižanja starostne meje zaradi skrbi za otroke je upravičena ženska, moški pa le, če je užival pravico do nadomestila za starševstvo. Znižanje starostne meje na tej podlagi je možno le če sta ženska ali moški dopolnila 38 let pokojninske dobe brez dokupa ali v letošnjem letu 38 let in 4 mesece pokojninske dobe brez dokupa (ženska) ter 40 let takšne dobe (moški). Pri krajši zavarovalni ali pokojninski dobi znižanje starostne meje ni možno!
Pokojninska doba brez dokupa v trajanju 38 let je pogoj za znižanje starosti za uveljavitev pravice do starostne pokojnine za žensko ali moškega pri starosti, določeni za uveljavitev te pravice z najmanj 15 leti zavarovalne dobe po izteku prehodnega obdobja, v katerem se za ženske razlikuje. Ta starost bo tedaj tudi za žensko znašala 65 let. V tem primeru pa jo je za oba spola treba upoštevati že ob uveljavitvi zakona, torej že v letu 2013. Navedena starost se lahko zniža največ do dopolnjenega 61. leta starosti.
Če pa bo ženska letos dopolnila 38 let in 4 mesece pokojninske dobe brez dokupa, moški pa 40 let takšne dobe, se ženski na tej podlagi zniža starost na 58 let, moškemu pa na 58 let in 4 mesece. Ženski se lahko zniža največ do dopolnjenega 56. leta, moškemu pa do dopolnjenega 58. leta starosti.
Do znižanja starostne meje zaradi služenja obveznega vojaškega roka je upravičen moški, vendar le, če je dopolnil 38 ali 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Krajša dopolnjena pokojninska doba brez dokupa pa omogoča znižanje starosti, predpisane za pridobitev starostne pokojnine z najmanj 15 leti zavarovalne dobe, torej na 65 let. Na tej podlagi je možno znižanje navedene starosti največ do dopolnjenega 63. leta starosti. S 40 leti dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa pa je mogoče na tej podlagi znižati le predpisano starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine s tolikšno pokojninsko dobo, veljavno po izteku prehodnega obdobja. Ta bo tedaj znašala 60 let. Znižanje se torej računa od te starosti ne glede na to, da v prehodnem obdobju veljajo nižje starosti. Starost 60 let se lahko zniža največ do dopolnjenega 58. leta starosti.
Do znižanja starostne meje zaradi vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti sta upravičena ženska in moški. To znižanje bo v letošnjem letu lahko uveljavljala ženska, če je dopolnila 38 let in 4 mesece pokojninske dobe brez dokupa, moški pa 40 let takšne pokojninske dobe. Znižanje na tej podlagi zadeva starostno mejo, veljavno v prehodnem obdobju, to je v letošnjem letu za ženske 58 let, za moške pa 58 let in 4 mesece. Ženskam se starostna meja ne more znižati pod 56 let, moškim pa ne pod 58 let.
Kako vpliva zniževanje starostne meje na pridobitev pravice do starostne pokojnine pri različnih podlagah? Ženski se najprej zniža starostna meja zaradi skrbi za otroke, nato pa, če so izpolnjeni pogoji, še zaradi vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti. Spodnja meja možnega znižanja znaša v tem primeru 57 let.
Vrstni red upoštevanja različnih podlag za znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri moškem je naslednji: če gre za znižanje starostne meje s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa, se najprej opravi znižanje zaradi vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti, nato zaradi skrbi za otroke in nazadnje zaradi obveznega služenja vojaškega roka. Če pa moški uveljavlja znižanje starosti, predpisane za pridobitev pravice do starostne pokojnine z najmanj 15 leti zavarovalne dobe zaradi skrbi za otroke in obveznega služenja vojaškega roka, se starost 65 let najprej zniža zaradi skrbi za otroke, nato pa še zaradi obveznega služenja vojaškega roka. V tem primeru se starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine ne more znižati pod 63 let.
Če je spodnja meja možnega znižanja starostne meje že dosežena že z upoštevanjem ene od možnih podlag, ki je za zavarovanca ugodnejša, preostalih podlag seveda ni mogoče upoštevati.

Znižanja starostne meje zaradi štetja zavarovalne dobe s povečanjem
Štetje zavarovalne dobe s povečanjem zavarovancem, ki so delali na delovnih mestih, na katerih je bilo to možno ali pa so bili do takšne zavarovalne dobe od leta 2000 dalje upravičeni zaradi posebnih okoliščin, vpliva na starostno mejo za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
Znižanje znaša toliko mesecev, kolikor jih je zavarovanec pridobil na podlagi štetja zavarovalne dobe s povečanjem ali s prišteto dobo.
Zavarovancu, ki je bil 1. januarja 2001 še upravičen do štetja zavarovalne dobe s povečanjem, ker je delal na takšnem delovnem mestu in je do tedaj dopolnil najmanj 25 let pokojninske dobe (moški) ali 23 let (ženska), se na tej podlagi zniža predpisana starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine s pokojninsko dobo 40 let brez dokupa in v prehodnem obdobju s krajšo pokojninsko dobo brez dokupa ter z nižjo starostjo.
Zavarovancu, ki je bil do konca leta 2000 upravičen do štetja zavarovalne dobe s povečanjem, se na tej podlagi znižuje predpisana starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine s pokojninsko dobo 40 let brez dokupa ali v prehodnem obdobju nižja starost, če je skupaj z dodano dobo (ki je nadomestila štetje zavarovalne dobe s povečanjem!) dopolnil 40 let pokojninske dobe. Če pa je tak zavarovanec skupaj z dodano dobo dopolnil manj kot 40 let pokojninske dobe, število mesecev, pridobljenih zaradi štetja zavarovalne dobe s povečanjem vpliva na znižanje predpisanih starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine z najmanj 15 leti zavarovalne dobe ali z najmanj 20 leti pokojninske dobe.
Zavarovanci, ki so bili zaradi osebnih okoliščin upravičeni do štetja zavarovalne dobe s povečanjem in do prištete dobe, pridobijo pravico do starostne pokojnine pri toliko nižjih predpisanih starostih, kolikor znaša povečanje zavarovalne dobe ali prištete dobe.
Kako se določi starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine, če je zavarovanec upravičen do znižanja starosti po vseh naštetih podlagah?
V tem primeru se najprej opravi znižanje, ki temelji na štetju zavarovalne dobe s povečanjem in prištete dobe. Sledi znižanje po drugih podlagah, vendar ne pod najnižjo starost, predpisano za posamezno podlago. To pomeni, da je lahko zavarovanec že s prvo od možnih podlag za znižanje starostne meje to pravico v celoti izčrpal in druge sploh ne pridejo v poštev.
Kako je s tistimi, ki so izpolnili pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1 in se lani niso upokojili?
Takemu zavarovancu ZPIZ-2 zagotavlja varstvo pričakovanih pravic. To varstvo je izraženo z možnostjo pridobitve pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve ZPIZ-2, torej po določbah ZPIZ-1 kadarkoli v prihodnje, pa čeprav je navedeni zakon formalno prenehal veljati 31. decembra 2012. Ker se bo taki osebi vse do dneva uveljavitve pravice do starostne pokojnine upoštevala dopolnjena pokojninska doba ter tudi morebitna dodana doba, plače ali zavarovalne osnove tudi po letu 2013, ki jih bo mogoče upoštevati pri izračunu pokojninske osnove, ter dolžina obdobja za njen izračun (18 letno povprečje!), starost, vključno z možnimi znižanji, kakor tudi z možnimi zmanjšanji in povečanji pokojnine na navedeni dan, se na ta način v bistvu posredno podaljšuje veljavnost ZPIZ-1.
Seveda pa bo zavarovanec, če bo izpolnjeval pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po pogojih, določenih v ZPIZ-2, imel možnost, da uveljavi pokojnino tudi po določbah novega zakona. Lahko bo torej izbiral in se odločil za tisto starostno pokojnino, ki bo zanj ugodnejša.

Delna odprava posledic negativne uskladitve v minulem maju
Državni zbor je 14. decembra 2012 sprejel zakon o dopolnitvi zakona o uravnoteženju javnih financ. Z njim je omilil posledice uskladitve pokojnin, opravljene junija lani, ki zadeva pokojnine, za katere Republika Slovenija zagotavlja del ali jih v celoti krije iz državnega proračuna, zaradi česar so se pokojnine tudi znižale v različni višini. Med izjeme, ki jih navedena uskladitev ne zadeva, je namreč dopolnjeni zakon vključil tudi »upravičence do dela pokojnine za upoštevanje obdobij pokojninske dobe do 31. 3. 1992 pri nosilcih zavarovanja v drugih republikah nekdanje SFRJ«.
Zakon se je začel uporabljati s 1. 1. 2013, zato bo z izplačilom pokojnin za mesec januar moral zavod približno 8000 upravičencem začeti izplačevati pokojnino v višini, do katere so bili upravičeni v maju 2012, torej pred zmanjšanjem po 143. členu zakona o uravnoteženju javnih financ.