Vaša svetovalka – Milena Paulini – januar 2013
Izbira med vdovskima pokojninama
Bralka M. H. iz Dolenjske piše, da je njena mama po smrti očeta leta 1999 živela v zunajzakonski skupnosti z očetovim bratom, ki pa je leta 2004 prav tako umrl. Zanima jo, ali bi mama lahko uveljavila pravico do družinske pokojnine po zunajzakonskem partnerju, saj bi bila ta pokojnina višja, kot jo prejema po pokojnem možu. Rada bi tudi izvedela, kakšen je postopek dokazovanja zunajzakonske skupnosti.
Z vdovo ali vdovcem je pri pridobitvi pravice do vdovske pokojnine izenačen tudi zunajzakonski partner, s katerim je živel v življenjski skupnosti, saj je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Tako kot zakonska zveza tudi zunajzakonska zveza temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev, da bosta živela skupaj v partnerskem odnosu, ki temelji na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči, pri čemer pa je pomembna tudi ekonomska skupnost partnerjev. Zunajzakonska skupnost se mora kazati tudi navzven, denimo do okolice, in to na način, kot se izraža skupnost moža in žene. Oseba, ki uveljavlja pravico do vdovske pokojnine, je morala pred smrtjo partnerja živeti z njim v zunajzakonski skupnosti najmanj tri leta ali zadnje leto pred partnerjevo smrtjo, če je kadarkoli imela z njim otroka. Obstoj zunajzakonske skupnosti se ugotavlja na podlagi ustreznih dokazil ter zaslišanja predlagateljice in prič v postopku uveljavljanja pravice do vdovske pokojnine.
Bralkina mama lahko pri pristojni območni enoti pokojninskega zavoda vloži zahtevo za priznanje pravice do vdovske pokojnine po zunajzakonskemu partnerju in poleg predlaganih prič, ki lahko potrdijo obstoj te zveze, predloži tudi pisna dokazila, če jih ima, kot je na primer sklep o dedovanju, računi, na katerih sta zapisana kot plačnika, plačilo pogrebnih stroškov. Če bo v postopku ugotovljen obstoj zunajzakonske zveze, bo mama pridobila pravico do vdovske pokojnine po zunajzakonskemu partnerju, saj zaradi vstopa v to zvezo po takrat veljavnih predpisih leta 1999 ni izgubila pravice do vdovske pokojnine po umrlem možu, ker je bila stara že več kot 50 let. Ker zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da zavarovanec lahko uživa le eno pokojnino, odvisno pač od tega, katera je zanj ugodnejša, ji bo z dnem pridobitve nove vdovske pokojnine ustavljena pravica do vdovske pokojnine po umrlem možu, in to od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve za priznanje vdovske pokojnine po zunajzakonskemu partnerju.
Invalidnina za telesno okvaro
Bralka A. K. iz Grosupljega piše, da je zdravnica za njeno mamo, ki je invalidska upokojenka, decembra 2012 vložila zahtevek za oceno telesne okvare zaradi operacije dojke. Ker je zasledila, da novi zakon ne določa več invalidnine za telesno okvaro, jo zanima, ali bo njeni mami sploh priznana pravica do te dajatve, če zahtevek ne bo rešen do konca leta 2012. Če pa ji že bo priznana invalidnina, pa bi rada vedela, do kdaj se ji bo izplačevala in v kakšnem znesku.
Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju med pravicami iz obveznega zavarovanja ne vsebuje več pravice do invalidnine za telesno okvaro, vendar je v prehodnih in končnih določbah zapisano, da se v postopku za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja ali za ugotavljanje pokojninske dobe, ki se je začel pred uveljavitvijo novega zakona, uporabljajo predpisi, ki so veljali do uveljavitve novega zakona. Ker je torej osebna zdravnica vložila zahtevek za oceno telesne okvare decembra 2012, bo o zahtevku odločeno po zakonu, ki je veljal do 31. 12. 2012, kar pomeni, da bo odločeno o pravici do invalidnine po prejšnjem zakonu ne glede na datum izdaje odločbe. Novi zakon v prehodnih in končnih določbah določa, da bodo zavarovanci do uveljavitve določenih predpisov s področja invalidov lahko pridobili pravico do invalidnine še po prejšnjem zakonu, vendar le za poškodbo pri delu ali za poklicno bolezen.
Če bo invalidska komisija ugotovila, da ima bralkina mama zaradi operacije dojke vsaj 50-odstotno telesno okvaro, bo lahko pridobila invalidnino, saj kot uživalka pokojnine že izpolnjuje preostale pogoje. Vrste in stopnje ter odstotki telesnih okvar so navedeni v posebnem seznamu telesnih okvar, v katerem so med drugim tudi telesne okvare zaradi amputacije dojke, in sicer v razponu od 30 do 60 odstotkov, odvisno pač od operativnega posega. Bralkina mama bo torej pod temi pogoji pridobila pravico do invalidnine ne glede na to, kdaj bo končan postopek, saj je bil zahtevek za oceno telesne okvare vložen do 31. 12. 2012.
Novi zakon s posebno prehodno določbo tudi določa, da se uživalcem invalidnin, ki so pridobili pravico po predpisih, veljavnih do uveljavitve novega zakona, izplačuje denarno nadomestilo za telesno okvaro v znesku, kot je bil določen za zadnji mesec pred uveljavitvijo novega zakona.
