Vaš svetovalec mag. Janez Tekavc – januar 2013

Dobro je vedeti | jan. '13

Lastništvo vikenda po razvezi
Bralčev sin je pred 14 leti sklenil zakonsko zvezo. Zakonski par je od tašče dobil za poročno darilo vikend, ki ga je nato dokončal sin s svojim delom. Prepis vikenda ni bil nikoli opravljen, letos pa je bila zakonska zveza razvezana in bralca zanima, kakšne pravice ima sin do tega vikenda in ali lahko te pravice prenese na svoje otroke.
Najprej je treba opozoriti, da je vse premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze, skupno premoženje zakoncev in se v primeru razveze praviloma deli na polovico. To pomeni, da je tudi obnova vikenda skupno premoženje zakoncev in ne le sina.
Tašča je sicer obljubila, da bo dala vikend paru, vendar tega v 14 letih ni storila. Tako je še danes v resnici lastnica vikenda. Ker pa sta zakonca vanj vlagala precej dela in sredstev, sta upravičena od tašče zahtevati bodisi vračilo vlaganj bodisi priznanje solastniškega deleža. Postopek je po navadi dokaj zahteven, saj je treba dokazati, da je tašča dovolila ta vlaganja ter kakšna je bila njihova vrednost. Če je tašča tudi sama kaj vložila v dograditev vikenda, se to seveda odšteje od vlaganj nekdanjih zakoncev. Zahteva po priznanju solastniškega deleža na podlagi vlaganj v tujo nepremičnino je upravičena tudi zato, ker sta bila zakonca prepričana, da je vikend njuna last ali da bo to postal.
Če bo sinu uspelo dokazati vse to in bo sodišče odločilo, da mu je tašča dolžna izplačati vrednost deleža vlaganj, ki odpade nanj, ali če mu bo priznalo solastninsko pravico na nepremičnini, lahko te pravice prenese na svoje otroke ali na kogarkoli drugega. Prenos pred ureditvijo teh vprašanj je sicer pravno možen, s tem da sin odstopi potencialno terjatev, vendar v praksi ni realen, saj otroka prav gotovo ne bi mogla uspešno voditi postopka zoper svojo babico.

Prodaja stanovanja
Bralka namerava prodati stanovanje, ki ga je kupila pred 19 leti. Zanima jo, kakšen davek mora plačati ob prodaji in ali ji gre kupnina res v dohodnino.
Bralka je dolžna plačati 2-odstotni davek na prodajo nepremičnine. Ta davek ni odvisen od tega, koliko let je lastnica stanovanja.
Kupnina, pridobljena s prodajo nepremičnine, se ne všteva v dohodnino, pač pa se obdavči posebej, čeprav je obdavčitev urejena v istem zakonu kot dohodnina. V primeru prodaje nepremičnine pa je prodajalec dolžan poleg 2-odstotnega davka na promet nepremičnin plačati še davek od kapitalskega dobička. Kapitalski dobiček bi bil v tem primeru razlika med ceno, za katero je bralka kupila stanovanje, in ceno, za katero bo prodala stanovanje. Ker je stanovanje pridobila v svojo last pred 1. 1. 2002, je oproščena tega davka, če pa bi ga pridobila pozneje, bi morala plačati davek od kapitalskega dobička v višini 25 odstotkov. Ta davek se po petih letih lastništva zniža na 15 odstotkov, po desetih letih na 10 in po petnajstih letih na 5 odstotkov.
Zaradi tega davka je zelo pomembno, da dediči ob prejemu zapuščine navedejo realno vrednost podedovanjih nepremičnin. V primeru dedovanja v prvem dednem redu (otroci, vnuki, zakonec,...) namreč ni davka na dediščino, je pa ob morebitni prodaji dediščine treba plačati davek na kapitalski dobiček. Davek je toliko večji, kolikor nižja je bila ocenjena vrednost zapuščine v primerjavi s prodajno vrednostjo, sicer pa je treba dokaj neprijetno dokazovati pomoto pri oceni vrednosti zapuščine.

Skrb za brata
Bralka ima v lasti stanovanje in hišo. V stanovanju živi sama, v hiši pa vnukinja s svojo družino. To je hči starejšega sina, mlajši bralkin sin pa je že veliko let v domu starostnikov, saj ni sposoben skrbeti zase. Poslovna sposobnost mu sicer ni bila nikoli odvzeta, pa tudi socialnih prejemkov ne prejema, ker mama plačuje za njegovo oskrbo. Bralko zanima, ali lahko vse premoženje izroči prvemu sinu in ga nekako zaveže, da bo skrbel za brata.
Mlajši sin je upravičen vsaj do nujnega dednega deleža, ki ga bo v njegovem imenu verjetno uveljavljal center za socialno delo ali skrbnik, ko se bo uradno ugotovilo, da sin dejansko ni poslovno sposoben. Če pa se to ne bo ugotovilo, se lahko zgodi, da ne bo nihče ustrezno poskrbel za sinove pravice.
Nujni dedni delež znaša polovico zakonitega. Ker ima bralka dva otroka in s tem dva dediča, bi bil zakoniti delež polovica njene zapuščine, nujni delež pa je četrtina njene zapuščine. Bralka lahko sklene s starejšim sinom pogodbo o dosmrtnem preživljanju, s katero ga zaveže, da bo v zameno za premoženje, ki mu ga bo izročila, skrbel zanjo in za svojega mlajšega brata. Izročeno premoženje v tem primeru ne bo predmet zapuščine.
Če bo bralka napisala oporoko, bo premoženje, ki je zajeto z oporoko, predmet zapuščine in mlajši sin ali njegov skrbnik lahko uveljavljata pravico do nujnega deleža. V primerjavi s pogodbo o dosmrtnem preživljanju je razlika v tem, da pri oporoki premoženje preide na prvega sina šele po smrti matere (pri pogodbi z dnem podpisa pogodbe), drugi sin pa lahko uveljavlja pravico do nujnega deleža takoj na zapuščinski obravnavi. V primeru pogodbe o dosmrtnem preživljanju pa mora sin najprej s tožbo dokazati, da se pogodba dejansko ni upoštevala, tako da je po učinkih enaka darilni pogodbi, nato pa lahko zahteva, da se to darilo všteje v zapuščino in sodišče prizna njegov solastniški delež na tako povečani zapuščini.