Ženskost je skrivnost dolgoživosti
Skoraj povsod po svetu ženske v povprečju živijo dlje od moških. Med stoletniki je devetkrat več žensk kot moških. Znanost si prizadeva pojasniti, zakaj tolikšna razlika, da bi s tem morda pomagala moškim do daljšega življenja. Ko medicina ugotovi vzrok, največkrat rešitev ni več daleč.
Večina dosedanjih raziskav ne dokazuje vzročne povezanosti, pač pa sklepa na podlagi statističnih podatkov. V reviji Time je bila leta 2008 objavljena raziskava, ki jo je s svojimi sodelavci opravil verjetno eden najbolj znanih strokovnjakov za to področje dr. Thomas T. Perls s harvardske univerze. Ugotovil je, da ženske zbolijo za srčno-žilnimi boleznimi pozneje kot moški. Pozneje doživljajo srčne infarkte in možgansko kap. Medtem ko ženske te bolezni napadejo v starosti od 70 do 80 let, moške doletijo v povprečju 20 let prej. Vendar pa je treba hkrati povedati, da zaradi posledic srčno-žilnih bolezni še vedno umre več žensk kot moških.
Estrogen pomaga, testosteron škoduje
Raziskovalci so bili dolgo prepričani, da je vzrok za to, da ženske zbolijo kasneje, hormon estrogen, ki naj bi žensko telo do menopavze varoval pred boleznijo. Potem se je pa pokazalo, da to ne drži. Ženskam po menopavzi lahko jemanje estrogena celo škodi.
Možen vzrok za razliko v obolevanju za srčno-žilnimi boleznimi je tudi železo. Ženskam namreč pogosto manjka železa, kar še zlasti velja za mlade, saj ga izgubljajo zavoljo menstruacij. V obdobju pred menopavzo imajo ženske povprečno 20 odstotkov manj krvi v telesu kot moški, s tem pa tudi manj železa. Železovi ioni so namreč pomembni pri tvorbi prostih radikalov. Dr. Perls se pri teh podatkih opira na finske in ameriške raziskave. Prosti radikali se naberejo na celični membrani in DNK ter poškodujejo celice. Rdeče meso je najbolj izdaten vir železa. Nekatere (spet statistične) raziskave so pokazale, da tisti ljudje, ki pojedo več rdečega mesa, pogosteje zbolijo za srčno-žilnimi boleznimi. Kot rečeno, pa vzročna povezanost v tem primeru ni bila dokazana. Ni mogoče reči, da so ljudje prej umrli, ker so uživali preveč rdečega mesa.
Novejši podatki Organizacije združenih narodov iz novembra 2012 pravijo, da ženske po svetu povprečno živijo 4,5 leta dlje od moških. V Singapurju si znanstveniki to razlagajo s tem, da je v ženskem telesu manj oksidativnega stresa, ki povzroča poškodbe celic, kar je skoraj enako temu, kar pravi dr. Perls. Obenem pa oboji tudi menijo, da na daljše življenje žensk estrogen koristno vpliva s tem, da spodbuja tvorbo dobrega holesterola, medtem ko je aktivnost moškega hormona testosterona povsem drugačna: spodbuja sproščanje slabega holesterola. Poleg tega je način življenja pri moških drugačen kot pri ženskah: ženske namreč bolj skrbijo za svoje telo, jedo bolj zdravo in se bolje spopadajo s stresom. Moški so bolj tekmovalni, kar pomeni, da tudi zaradi tega doživljajo več stresa, obenem pa slabše jedo in slabše tudi sicer skrbijo za svoje zdravje. Do zdaj je na njihovo krajše življenje vplivalo tudi to, da pogosteje kadijo in popijejo več alkohola kot ženske. Ker pa se te razmere spreminjajo, se bodo verjetno spremenili tudi podatki o dolžini življenja žensk.
Tudi Slovenke živijo dlje
V Sloveniji je pričakovana življenjska doba žensk, ki so bile leta 2010 stare 65 let po podatkih evropskega statističnega urada še 21 let, pri moških iste starostne skupine pa še 17,4 leta. Drugače pa je z leti in zdravjem. Ženske omenjene starostne skupine po oceni čaka še 7,2 leta zdravega življenja, moške pa 6,6 leta zdravega življenja. Sicer pa pri nas prebivalci obeh spolov živijo dlje na Primorskem, Gorenjskem in v osrednji Sloveniji, medtem ko hitreje umirajo na Štajerskem in v Prekmurju. Tudi drugod po svetu ugotavljajo, da je daljša življenjska doba pri prebivalcih južnejših držav, torej tistih ob Sredozemskem morju, medtem ko prej umirajo prebivalci osrednje Evrope. Po teh podatkih bi lahko sklepali, da manj časa živijo tudi na Švedskem in Norveškem, vendar to ne drži. Vseeno je v Evropi najdaljša življenjska doba prebivalcev Francije in Španije, najkrajša pa v Bolgariji, Romuniji, Latviji in Litvi. Dolžina življenja je zagotovo povezana s standardom, s tem kaj si lahko privoščijo ljudje, in koliko. Sicer bi lahko Hrvatje, ki imajo bistveno več ozemlja ob Jadranu, živeli dlje kot Slovenci, vendar ni tako.
Skupina strokovnjakov je raziskovala tudi prebivalce Okinave, slovitega japonskega otoka, kjer naj bi živeli najstarejši prebivalci na svetu. Tega ni mogoče z gotovostjo trditi, ker za marsikoga od njih ni točnih podatkov o času in kraju rojstva, vendar pa na splošno podatki kar držijo. A tudi na Okinavi je bistveno več stoletnic kot stoletnikov. Na Japonskem imajo zabeleženih celo 32 dokumentiranih (pomeni, da so na voljo zanesljivi dokumenti o njihovem rojstvu in smrti) super stoletnikov, kar pomeni, da so vsi živeli (nekateri še živijo) več kot 115 let. Med njimi pa so samo trije moški. Strokovnjaki vzroke za njihovo dolgoživost pripisujejo načinu življenja, ki je precej špartanski. V prehrani imajo zelo malo mesa, pri čemer vso maščobo odstranijo že pri kuhanju. Znano je, da Japonci tudi sicer pojedo največ rib na svetu. Ne tako dolgo nazaj je bilo na Japonskem sploh prepovedano klanje in uživanje rdečega mesa. Prebivalci Okinave pojedo ker za 300 odstotkov več zelene in rumene zelenjave kot sicer Japonci in še precej več kot zahodnjaki. Večino tega je sladki krompir, kar je manj znano dejstvo.
Dva X kromosoma
Če se vrnemo k osnovni temi, zakaj ženske živijo dlje, je na voljo tudi najnovejša raziskava, ki so jo opravili Avstralci. Tudi pri drugih živalskih vrstah namreč znanstveniki ugotavljajo, da samice živijo dlje kot samci. Vse kaže, da skrivnost tiči v kromosomih. Medtem ko imajo moški en kromosom X in enega Y, imajo ženske dva kromosoma X. S tem pa so dodatno zaščitene pred poškodbami celic. Celice imajo namreč mitohondrij, ki ima lastno DNK. Mitohondrij skrbi za pretvorbo hrane v energijo, je nekakšen generator v celici, podedujemo pa ga zgolj po materi. Pri moških je večja verjetnost, da se bo mitohondrijska DNK poškodovala, kar se sicer lahko zgodi tudi pri ženskah. Toda z drugim kromosomom X imajo ženske možnost, da to napako prej opazijo in odpravijo, medtem ko je moški nimajo. Te ugotovitve strokovnjakov s področja biokemije so nedavno tega objavili skoraj vsi najpomembnejši svetovni časopisi.
Britanski gerontolog zagotavlja celo, da so ljudje že zdaj teoretično sposobni živeti tudi tisoč let. Z uporabo novih tehnologij, biokemije in matičnih celic pa naj bi se za začetek življenje podaljšalo za 30 do 40 let. Kot kažejo omenjene raziskave, imajo ženske pri tem več možnosti kot moški.
