Problem ni starost, ampak pomanjkanje vitamina B12

Dobro počutje | jan. '13

Po šestdesetem letu življenja, ko se v telesu pojavi pomanjkanje želodčne kisline, ostanemo tudi brez potrebnih količin vitamina B-12. Pomanjkanje tega vitamina tako neposredno, kot tudi posredno prizadene metabolizem maščob, vpliva na delovanje ščitnice, jeter, živčevja, vsekakor pa pomembno vpliva na razvoj ateroskleroze.
Znaki pomanjkanja vitamina B-12 so anemija, utrujenost, mravljinčenje, drevenenje in mrtvenje po zgornjih ali spodnjih udih, pekoč in pogosto vnet jezik, občutek šibkih mišic in nemoči, razdražljivost, motnje v koncentraciji in pomnjenju, motnje erekcije, impotenca, motnje zadrževanja vode in blata, demenca …
Pogosto so znaki zabrisani in preprosto jih pripišemo letom. Razvijajo se postopoma, zato le redko pomislimo na pomanjkanje vitaminov. V starosti smo bolj pozorni na povišane vrednosti holesterola in z njimi povezanimi dejavniki tveganja za nastanek srčnožilnih zapletov. Kot kazalec nam služi homocistein, za katerega pa so v zadnjih letih odkrili, da je močno povezan s pomanjkanjem vitamina B-12. Pomanjkanje vitamina B-12 tako neposredno in posredno prizadene metabolizem maščob, vpliva na delovanje ščitnice, jeter, živčevja, vsekakor pa pomembno vpliva na razvoj ateroskleroze.

Obnova možganov
Vitamin B-12 je močno rdeč, v vodi topen vitamin, pomemben za normalno delovanje in obnavljanje možganovine in živčnega sistema, za tvorbo krvnih celic (hemoglobin), sodeluje pa pri sintezi DNA. Praviloma sodeluje v metabolizmu vsake telesne celice, zlasti pri uravnavanju in nastajanju DNA, prav tako v sintezi maščobnih kislin in pri tvorbi energije iz maščob in beljakovin. Sodeluje tudi v sintezi metionina – če je sinteza metionina slaba, se kopiči homocistein, ki je dejavnik tveganja za obolenje srca in ožilja.
Odrasel moški ima za približno 15 let zadostne zaloge vitamina B-12. Pri ženskah je slika precej drugačna: nosečnost in dojenje mamico zelo izčrpata in zaloge vitamina B-12 se lahko že v nekaj mesecih drastično zmanjšajo.

V hrani živalskega izvora
Vitamin B-12 ima izmed vseh vitaminov najbolj kompleksno zgradbo. Je tudi edini vitamin, ki ga telo lahko skladišči več mesecev. B-12 se lahko v velikih količinah pojavlja samo v hrani živalskega izvora. Pomembno je vedeti, da v telo vstopa skozi želodec, kjer se veže z beljakovino, ki ga zaščiti pred nevarnostmi. Dodatno ga zaščiti še intrinzični faktor iz dvanajstnika, vsrka pa se v zadnjem delu tankega črevesa. Zato lastna proizvodnja črevesnih bakterij ne pripomore k povečanju zalog tega vitamina, saj se iz debelega črevesa B-12 ne vsrka, ampak se izloči.
B-12 je edini vitamin, ki ga vegetarijanci (vegani, makrobiotiki) kljub pestri prehrani ne dobijo v zadostnih količinah. V rastlinah B-12 ni v obliki, ki bi jo lahko telo izkoristilo in še vedno je veliko nasprotujočih si mnenj znanstvenikov o algah - da so dober vir B-12 ali pa celo ovirajo absorbcijo aktivne oblike vitamina. Najboljši vir vitamina B-12 so jetra, sicer pa je tudi v mesu, perutnini, ribah, mlečnih izdelkih in jajcih. Pri vseh, ki ne uživajo hrane živalskega izvora, uživajo pa velike količine zelenjave in sadja, prihaja do prekrivanja znakov morebitnega pomanjkanja B-12. V sadju in zelenjavi je namreč veliko folne kisline, ki (kadar je v izobilju) prikrije znake pomanjkanja B-12 in tudi pomanjkanje železa.
Najizdatnejše količine vitamina B-12 bomo našli v živilih živalskega izvora, v jetrih (nekatera v surovi obliki tudi do 60 mikrogramov - µg/100g), ledvicah (15 – 20 µg/100g), školjkah (10 – 20 µg/100g), skušah in slanikih (10 µg/100g), jajcih (do 5 µg/100g) in mesu (do 3 µg/100g). Pri skrbni pripravi v tradicionalni prehrani prihaja do blizu 12-odstotnih izgub vitamina iz živil. Poleg tega glede na prehranjevalne navade povprečnega Evropejca (predvsem glede pogostosti obrokov) ocenjujemo, da se iz mešane hrane absorbira blizu 50 odstotkov vitamina, pri starejših ljudeh pa celo manj.
Po mnenju nekaterih strokovnjakov lahko prehranski kvas služi kot primerno nadomestilo za B-12. Prehranski kvas, ki zrase na medijih, bogatih z vitamini B (melasa), je najboljša izbira. Z dnevnim dodajanjem prehranskega kvasa (vsaj pri dveh ali treh obrokih) naj bi telesu zagotovili dovolj vitamina B-12 za optimalno delovanje.
Ni predoziranja. Priporočene vrednosti vnosa (nadomeščanja) vitamina B-12 so zelo različne. Nekateri znanstveniki ocenjujejo, da ga je treba vnašati 0,2 do 0,25 mikrograma na dan, drugi prisegajo na 10 mikrogramov porazdeljenih skozi dan. Priporočene vrednosti že upoštevajo slabo (50-odstotno) absorpcijo vitamina v telesu, saj na to vplivajo številni dejavniki, razpoložljivost B-12 iz hrane pa je odvisna tudi od vezave v živilih, pa tudi in od drugih hranil, ki jih zaužijemo sočasno. Dodajanje teh količin večinoma velja za varno, saj v literaturi ne najdemo resnih študij, ki bi navajale predoziranje B-12 z dodatki – prehrambeni presežek praviloma izločimo z urinom. Vendar pa je leta 2005 objavljena študija (Archives of internal medicine) pokazala, da starejši, ker slabo absorbirajo B-12 iz hrane, potrebujejo za odpravo blagega pomanjkanja približno 1000 mikrogramov na dan – te odmerke pa ljudje prenašajo dobro in so varni.

Zdravljenje z dodajanjem vitamina
Velike ali mega odmerke (po 1000, 3000 ali 5000 mikrogramov) priporočajo nove smernice anti-aging medicine, zlasti za ljudi s težavami v presnovi in za zdravljenje pomanjkanja vitamina B-12.
Pri prikritem pomanjkanju vitamina B-12 so lahko vrednosti še nad spodnjo mejo – v tem primeru je treba preveriti metilmalonsko kislino, homocistein in folno kislino. Pri visokih vrednostih pa nadaljnje preverjanje ni potrebno.
Pomanjkanje vitamina B-12 lahko ugotovimo s preverjanjem vrednosti metilmalonske kisline. Te teste opravljajo samo na pediatrični kliniki v Ljubljani in le z napotnico osebnega zdravnika. V vsakem primeru pa povišane vrednosti metilmalonske kisline opozarjajo na pomanjkanje vitamina B-12.
Homocistein je povišan pri vrednostih nad 10 µmol/L. Skorajda vedno je povišan pri pomanjkanju B-12, vedno pa to opozarja na povečano tveganje srčno-žilnih obolenj.
Folna kislina je lahko povišana pri vegetarijancih, veganih in makrobiotikih ter prikrije pomanjkanje vitamina B-12, zato pri nizkih vrednostih B-12 zdravniki odsvetujejo dodajanje folne kisline (vitamin B-9).
Vitamin B-12 ali kobalamin nadomeščamo s preparati, ki se pojavljajo v različnih stanjih in kemičnih oblikah. Najboljši je metilkobalamin, saj ga telo najlaže izkoristi. Hidroksokobalamin telo prav tako zlahka izkoristi (v nekaterih injekcijah), cianokobalamin pa je najcenejša izbira, a ga telo teže izkoristi.  V zlahka dosegljivih prehranskih dopolnilih največkrat najdemo cianokobalamin, vendar ga telo v tej obliki najteže uporabi. Prehranska dopolnila s hidroksokobalaminom so dosegljiva v tujini v obliki tablet, kapljic, pršil ali obližev.
O dozi naj presodi zdravnik, saj je odvisna od vzroka pomanjkanja (pri presnovnih motnjah je odmerek večji).

Odmerek v prehranski dopolnilih pri nas je 3 mikrograme vitamina B-12 na dan

Pomanjkanje vitamina B-12 večinoma določamo z laboratorijskimi preiskavami krvi, čeprav so vrednosti v urinu pogosto bolj specifične. Obstaja več laboratorijev, kjer delajo na napotnico ali samoplačniško (Adrialab ali UKC Poliklinika).