Se počutite varni?
Pomanjkanje občutka varnosti je eno najmočnejših stresnih stanj, žal pa se z njo soočamo vse pogosteje in na najrazličnejših področjih. Občutek negotovosti in strahu pa vliva tako na duševno, kot tudi na telesno zdravje.
»Kako se je pojem varnosti pod vplivom skrajne industrializacije sprevrgel, vidimo tudi iz okoliščine, da je danes človek zvečer v samotnem gozdu 'na deželi' že bolj varen, kot ob istem času sredi bučnega mesta. Nekdaj 'strašne' samotne poti so danes že bolj poti miru in počitka kot pa pred bančnimi vlomilci in drugimi sovražniki človeške družbe 'zavarovana' bučna mestna ulica,« je že pred leti napisal prof. dr. Anton Trstenjak.
V decembrski številki nemške revije »Psihologija danes« (Psichologie heute) je dobršen del vsebine posvečen raziskavam o varnosti v zdajšnjem času in o človekovih odzivih nanjo. Priznam, da me je ta tema spodbudila k razmišljanju, saj potrjuje neizbežne duševne pretrese sodobnega človeka. Psiholog Lautermann iz Kasselske univerze ugotavlja: »Moderni življenjski odnosi so negotovi življenjski odnosi.«
Posameznik lahko marsikaj spreminja, a večinoma ne more vplivati na stvari, ki so v njegovo škodo. Ni dolgo tega, kar so nam zatrjevali, da je pokojnina varna do konca življenja, da je za zdravje dobro poskrbljeno, da je dovolj delovnih mest za marljive in izobražene ljudi, da ni prevelikih socialnih razlik, da ni nihče lačen, da je poskrbljeno za dostojno in varno starost starejših. In kako je danes in zdaj, v teh kriznih časih?
Ljudi preveva občutek pomanjkanja varnosti: mlade skrbi, ali bodo dobili delo in zaposlitev, si bodo lahko ustvarili družino, pa tudi, ali bodo lahko skrbeli za ostarele starše. Ti strahovi pa negativno vplivajo na človekovo zdravje. Ne samo na telesno počutje, temveč predvsem na duševno zdravje.
Človek ob vsem tem težko najde ravnovesje, saj se ni lahko brez posledic sprijazniti z zdajšnjo negotovostjo in s stalno spremenljivostjo.
Pred nedavnim mi je dober znanec v visoki starosti, sicer pa upokojeni zdravnik dejal: »Slavica, čeprav so mnoge okoliščine brezizhodne, bodi sposobna reči čemu zbogom, se čemu odreči in sprejeti kaos, kot pa da bi hotela vse imeti pospravljeno v predalčkih in označeno. Poskusi se prilagoditi okoliščinam in biti dober človek. Predvsem pa se potrudi najti duševni mir.«
Ob tem se mi je misel utrnila na Franklovo psihologijo: pomembno je v življenju najti smisel, se potruditi upirati obremenitvam in stresu. Na različne načine! Občutek pomanjkanja varnosti potrebuje posebno zdravljenje, zatrjujejo mnogi strokovnjaki. Vendar družba za to stori zelo malo ali nič! Mnogi, ki jo usmerjajo, so zazrti samo vase, saj zavoljo lastne blaginje ne poznajo občutka nevarnosti.
Dr. Edward Bach pa meni: »Pravega zdravljenja ni, če ni sprememb v pogledu na svet, če ni duševnega miru in notranje sreče.«
Iz negotovosti v varnost
Da bi dosegli tudi notranjo varnost, so potrebne temeljite spremembe na vseh področjih. Sodoben človek se tega zaveda, saj je naredil že prve korake k temu. V kriznih razmerah, ki povzročajo pomanjkanje varnosti, se ljudje nagibamo k »črno-belemu razmišljanju«:
- Ne vem več, kako naprej!
- Na to stanje ne znam in ne morem vplivati!
- Kako naj se pri mojih letih uprem vsemu temu?
Pomembno pa je, da razmišljamo na način: »Čeprav vidim stanje kot brezizhodno, bom razmislil, kako ga lahko ublažim.
- V mislih si bom predstavljal, da živim v boljših družbenih okoliščinah.
- Ne bom bral novic, ki me vznemirjajo.
- Poskušal bom misliti na to, kar je bilo lepo v mojem življenju.«
Psiholog Cheney v svojih raziskavah ugotavlja, da razmišljanje in vznemirjanje zaradi negativnih pojavov močno poveča občutek pomanjkanja varnosti.
Povprečen državljan pogosto ne ve, ali pa zavoljo določenih razlogov ne dojema, kaj se resnično dogaja v družbenem ozadju. Premnoge je tudi strah, da bi kakorkoli ukrepali. Kadar se tudi sama v določenih okoliščinah vznemirim in občutim negotovost, me pomiri Sokratova misel: »Vem, da ne vem.«
Morda malce pomirja tudi misel, da ničesar v življenju ni povsem varno. Ta misel krepi tudi naše notranje boljše počutje. Poskušajmo se ogniti nevarnim potem in mislim, ki nas vznemirjajo in nam zmanjšujejo občutek varnosti.
Prvi pogoj, da premagamo občutek negotovosti, je, da se ga zavedamo.
