Križnice prečistijo telo

Križnice prečistijo telo

Dobro počutje | jan. '13

Križnice (lat.: Brassicaceae) so precej razširjene in uporabne rastline, med katere sodijo: zelje, repa, koleraba, brstični in listni ohrovt, cvetača, brokoli, pa tudi hren, oljna repica, gorčica in redkev. Ime so dobile zaradi križnih, zvezdasto zasnovanih cvetov s cvetno čašo in križnega preseka na zgornjem delu vratu rastline.

Za naše zdravje je pomembno, da vse križnice vsebujejo fitonutriente ali fitohranila, ki jih ne najdemo v nobenem drugem živilu. To so naravne snovi v sadju, zelenjavi in žitih, ki rastlinam dajejo barvo in okus ter jih varujejo pred soncem in boleznimi. So sestavni del obrambnega sistema rastlin in imajo izredno veliko antioksidativno moč. Enako se vedejo v našem telesu, ko jih zaužijemo s sadjem in zelenjavo. Varujejo nas pred številnimi boleznimi, med drugim pred infarktom, sladkorno boleznijo, visokim krvnim tlakom, osteoporozo, pljučnimi boleznimi in rakom. Fitohranil je več tisoč, a jih lahko razvrstimo v pet velikih skupin; to so fitosteroli, glutation, karotenoidi, flavonoidi in terpenoidi.

Presno in kislo – oboje je zdravo
Zelje ima večtisočletno zgodovino in vedno so ga cenili tudi kot zdravilo. Ima zelo veliko vitaminov in mineralov. Med vitamini izstopajo folna kislina in drugi vitamini B kompleksa. Med minerali so pomembni kalij, magnezij, kalcij, mangan, železo, kobalt, baker, cink, fosfor, selen (zlasti veliko ga je v rdečem zelju), klor, jod in žveplo. Presno zelje zaradi s-metilmetionina dobro varuje pred čirom na želodcu in na dvanajstniku, zaradi s-metilcisteina pa varuje tudi pred aterosklerozo in holesterolom. Zaradi vsebnosti žvepla je zelje koristno za sklepe, lase in nohte. Zaradi mangana je priporočljivo za odpravljanje težav z žlezo ščitnico. V zelju je zelo uporabna oblika cinka za gene v celičnih jedrih.
V zelju je glukoza, ki pa ni nevarna sladkornim bolnikom kot tista iz belih testenin in kruha. Zeljna glukoza le počasi prehaja v krvni obtok, saj je vezana med obilico vlaknin. Zelje spodbuja delovanje trebušne slinavke in vseh drugih žlez, zato je priporočljivo za sladkorne bolnike. Če ga jemo zvečer, nas pomirja in poglablja spanec, saj omogoča hitrejši pretok triptofana iz krvi v možgane. Iz triptofana možgani izdelajo hormon sreče serotonin, iz njega pa nastane hormon spanca - melatonin. Zelo pomembna sestavina zelja so sulforafan ter indoli, saj razstrupljajo organizem in odstranjujejo rakotvorne snovi. Zdravo je tako sveže kot kislo zelje.
Zelje lahko uporabimo tudi v zdravstvene namene. Zeljne liste najprej namakamo eno uro v okisani vodi ali v oljčnem olju, nato jih položimo na rane, ekceme, razjede, razpoke, opekline ali na dele, kjer čutimo revmatske bolečine. Nekateri to počno drugače: najprej razvaljajo ali potolčejo zeljne liste, jih dajo za dobro minuto v vrel krop, odcedijo in položijo na boleče mesto tako, da so trije ali štirje listi položeni drug na drugega. Zatem jih pokrijejo z volneno krpo in pustijo nekaj ur. Zelje je koristno pri vnetjih grla ali ob izgubi glasu. V ta namen ga zmiksamo v gosti sok in popijemo. Sveže zelje je koristno pri kroničnem zaprtju, zaradi obilice rudninskih snovi pa je odlično zoper putiko.
Rdeče zelje pa zna iz zemlje počrpati veliko več selena, zato pripomore k uravnavanju delovanja ščitnice. Pri presnem rdečem zelju je treba zlasti poudariti pomen vitamina B3 za odpravljanje nespečnosti in kot pomoč pri sladkorni bolezni. Ta vitamin se s kuhanjem ne uniči. Zaradi visoke vsebnosti selena je rdeče zelje primerno za krepitev imunskega sistema, saj pospešuje delovanje ščitnice. Za moške je zelo koristno, saj zaradi selena spodbuja nastajanje sperme in krepi spolno slo. To sicer velja tudi za belo zelje.
Kislo zelje: dobre bakterije in kvasovke sveže zelje predelajo v kislo zelje, ki je dolgo obstojno, če je v primernih zaprtih sodih v zelnici in brez navzočnosti zraka. S kisanjem zelja pa se, žal, zmanjša vsebnost vitamina B1, folne kisline in vitamina C, poveča pa se vsebnost vitaminov B2, B6, holina, K in minerala železo. Kljub temu pa je čez zimo kislo zelje še vedno pomemben vir vitamina C in folne kisline. V kislem zelju je še vedno veliko joda, kalija in delno tudi kalcija. Pri kisanju nastane kar precej holina, ki sodeluje pri presnavljanju maščob in znižuje raven trigliceridov. Je tudi predstopnja acetilholina, ki preprečuje pozabljanje. Bakterije mlečne kisline spodbujajo prebavo, obnavljajo črevesno sluznico in pomagajo prebaviti mlečni sladkor pri otrocih, delujejo antibiotično proti salmoneli in bakteriji escherichia-coli.
Repo smo Slovenci množično jedli, dokler ni bilo krompirja. Rasla je tako rekoč povsod in je veljala za zdravilno rastlino. Tako zelo so jo cenili, da so vse repne olupke sproti posušili in potem skuhali ''velikonočno alelujo''.
Repa ima veliko mineralov, zlasti kalcija, nekaj kalija, natrija, fosforja in magnezija. Ima tudi vitamin B1 proti pozabljivosti, B2 proti dermatitisu, vitamin K proti težavam v menopavzi in folno kislino za izdelavo hormonov sreče. Glukozinolati v repi naj bi preprečevali celo raka. Repa sodi med najbolj učinkovita čistila sečnih poti. Očisti vse ''kotičke'', kjer zastaja sečnina. Razmaščuje jetra, čisti kri in uravnava prebavo.
Repo lahko uživamo surovo; naribamo jo ali narežemo repne cime in jih dodamo med druge solate. Lahko jo stisnemo skupaj s korenčkom v sok, jo skuhamo sladko ali kislo kot joto ali bujto repo. Meni spomladi najbolj prija mešana solata iz repnih cim in naribanega surovega repnega gomolja. Dodam še naribano sladko zelje, korenček in rukolo. Vse skupaj prelijem z jogurtovo polivko in potresem z orehovimi jedrci.

Od kolerabe do ohrovta
Pri kolerabi moram priznati: ne obožujem je. Ko sem bila majhna, smo jo doma jedli zelo pogosto, saj je mama trdila, da je zdrava in jo je dajala povsod: v juhe, solate, jo dušila kot prilogo ... Danes vem, da je imela prav, ko gre za njeno zdravilnost.
Sladkobnost kolerabe je posledica obilice ogljikovih hidratov, ki jih je skoraj toliko kot v krompirju, toda kar polovica odpade na sladkorje. Po vsebnosti vitaminov in mineralov ne izstopa, čeprav ima vitamina C skoraj toliko kot limone. Veliko je eteričnih gorčičnih olj, zaščitnih karotenoidnih snovi in vlaknin. Koleraba izboljšuje prebavo, čisti ožilje in zmanjšuje holesterol, zdravi sluznico, čisti pljuča in sečila.
Kolerabica je še bolj zdravilna zaradi obilice vitaminov skupine B. Največ je vitamina B6 za želodec, za imunski sistem in proti utrujenosti. Vitamin B3 poskrbi za več energije in preprečuje oslabelost mišic. V njej je biotin ali B8 za lepo kožo in lase, ima tudi vitamin B5, ki deluje proti stresu, in kar precej vitamina C. Ker ima malo kalorij, je priporočljiva za hujšanje. Kolerabica odstranjuje zaloge sečne kisline in spodbuja očiščevalne procese v telesu.
Brstični ohrovt je zelenjava, ki ima ''trojko za uspeh'': vitamin B1, mineral mangan in aminokislino metionin. Trojka spodbuja nastanek življenjsko pomembnih encimov, ki oskrbujejo možgane in živčevje z glukozo. Zato smo bolj vitalni in zbrani. Brstični ohrovt je tudi bogat vir folne kisline ali vitamina B9 in je zato priporočljiv vsem z rahlimi živci in v hudem stresu. Brstični ohrovt priporočam tudi šolarjem za večjo zbranost in boljši učni uspeh. Ima do trikrat več vitamina C kot limona, zato je tudi varovalo pred boleznimi. Vendar to lastnost ohrani le svež, nekuhan, narezan na rezine in polit s polivko in z nasekljanimi orehi. Pa še nekaj je dobro vedeti: brstični ohrovt pomlajuje. Žveplo skupaj s fosforjem obnavlja vezivna tkiva, zato smo bolj gibljivi in poskočni ...
Pri listnem ohrovtu vedno iščem takega s čim več zelenimi listi; te pa prodajalci v želji po lepšem videzu ohrovta pridno trgajo stran. Pa prav listi ohrovta med vsemi križnicami vsebujejo največ glukozinolatov, snovi z žveplom. Ohrovtovi listi imajo veliko antioksidantov, karotenoidov in flavonoidov ter klorofila in vlaknin. V njih je veliko vitaminov B, C in E ter mineralov kalcija, kalija in magnezija, nekaj je tudi železa in fosforja. In še namig: bolj kot je ohrovt zelen, večji delež teh snovi ima!
Ohrovt pospeši delovanje žlez, daje več energije, razstruplja in čisti ožilje. V krvi znižuje vsebnost maščob in holesterola ter zagotavlja okolje za razvoj dobrih bakterij v črevesju. Kdor torej uživa veliko ohrovta, bo bolj odporen proti boleznim, saj ohrovt krepi imunski sistem in sluznice. Listni ohrovt je tudi zelo primeren za hujšanje, saj ima nizko kalorično vrednost in je tudi dobro sredstvo proti zaprtosti.
Lahko ga dušimo in ga uporabimo kot prilogo k mesnim in krompirjevim jedem, z njim lahko pripravimo joto, različne mineštre, mesne zvitke in sarme ... ali pa kar surovega narežemo v solato.
Nekaj receptov:
Solata iz belega presnega zelja: naribamo zeljno glavo, narežemo slanino na kockice, jo hrustljavo opečemo in odstranimo iz maščobe. Sesekljano čebulo zmešamo z oljem, vinskim kisom in sladkorjem. Dodamo hrustljavo slanino in kumino. Vse skupaj premešamo, solimo po želji in postavimo za 20 minut na hladno.
Solata iz rdečega zelja: zelje naribamo, blanširamo in nanj narežemo jabolka na tanke rezine in čebulo na drobne kocke. Prelijemo s polivko iz oljčnega olja, jabolčnega kisa, žličke limoninega soka, malce sladkorja, nekaj žlic pomarančnega soka in nastrgane pomarančne lupinice. Primešamo kislo smetano.
Solata iz kislega zelja: kislemu zelju v skledi primešamo naribana jabolka, mlado čebulo, poper, sladkor, gorčico in jogurt. Postavimo na hladno vsaj za eno uro.
Solata za dober spomin: kislemu zelju primešamo na kocke narezano rdečo, zeleno in oranžno papriko, sesekljan česen, peteršilj ter prelijemo z oljčnim oljem. Ponudimo lahko kar na kruhu skupaj z rezino pršuta. Pogumni lahko uporabijo tudi pekočo papriko ali feferone.
Solatna polivka iz kislega zelja: kislo zelje drobno zmeljemo, dodamo nekaj žlic zmletih sončničnih semen, nekaj vode in sveža zelišča.


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media