Listnate sobnice pozimi

Prosti čas | jan. '13

Če odštejemo skromen delež iglavcev in še manjše število dovolj odpornih zimzelenih listavcev, je v našem podnebju zelenje v zimskem vrtu prava redkost. Zato so nekatere lončnice posebno dobrodošla bivanjska popestritev, pa čeprav jih ne moremo prištevati  med cvetne lepotice. Mnoge sobnice zato cenimo predvsem  zaradi njihovega zelenila. Skoraj vse prihajajo iz toplih naravnih okolij. Kako naj jih negujemo pozimi?

Svoja stanovanja si pogosto hote in prostovoljno delimo z lončnicami, ki nam vsaj pozimi nadomeščajo vrtiček pod milim nebom. Ob tem pa rastlinam v posodah delitev okolja z ljudmi ni brezpogojno pogodu, saj človek uravnava sobne razmere predvsem po svoji meri in znatno manj upošteva potrebe rastlin. Pozimi se hudo godi predvsem rastlinam iz občutno toplejših podnebnih pasov. Zato moramo biti do njih skrbni in potrpežljivi.

Izbira je pomembna
Večina zimskih nevšečnosti, ki utegnejo biti za rastline celo življenjsko pomembne, zadeva šibko in kratko naravno osvetlitev. Dodatno osvetljevanje s primernimi svetili in s prilagojeno barvno temperaturo si lahko privoščimo prej izjemoma kot po pravilu, a še to le za omejen prostor z izbranimi rastlinskimi privilegiranci. Zelo pomembna je tudi zračna vlažnost. Suho ozračje seveda brez težav prenašajo sočnice, tistim rastlinam, ki prihajajo iz vlažnega gozdnatega okolja, pa skoraj nikoli ne moremo v celoti ustreči. Občutno vlaženje in rošenje v stanovanju se pač ne sklada s človekovimi potrebami. Prenizke in predvsem nihajoče temperature ne koristijo nobeni sobnici, še najmanj pa tistim, ki jim sploh ni dovolj vsakdanja toplota v stanovanju. To so predvsem rastline, ki izvirajo iz tropskih gozdov. Nikakor pa ne smemo pozabiti, da je uspeh odvisen od skladnih vrednosti svetlobe, toplote in vode – to razmerje pa je pri različnih rastlinah lahko prav pestro.
Po svojem vrtnarskem znanju in poznavanju rastlin se odločamo za rastline, ki jih bomo lahko zadovoljivo vzdrževali v svojem stanovanju. Celo takrat, ko se popolnoma odrečemo cvetju, si bivalne ali poslovne prostore lahko barvno popestrimo z rastlinami, ki imajo bodisi belo ali rumeno pisane liste, tudi s takimi, ki klorofilu dodajajo rdeča barvila, pogosto tudi v pisanih vzorcih.

Lepota brez cvetja
Takšnih lončnic je veliko in če odštejemo praproti, so to same cvetnice, vendar od cvetja ne pričakujemo posebne lepote. Tako pri bršljanih (Hedera) zagotovo ne moremo govoriti o kaki cvetni lepoti, so pa zavoljo trpežnosti in glede na sorto zelo pestro oblikovanega ter obarvanega listja zelo cenjene. Vse sorte kaže priporočiti že zaradi tega, ker so zadovoljne s toploto le nekaj nad zmrzliščem, čeprav na prostem niso vse prezimno trdne. Sorodstveno od bršljanov niso daleč fatsije ali aralije (Fatsia japonica), ki tudi cvetijo podobno in se z bršljani celo križajo v medrodovni produkt z imenom Fatshedera lizei. To je na prvi pogled bolj ali manj steblasti bršljan, ki ima same dobre lastnosti listnate sobnice. Tudi pri difenbahijah in sorodnih aglaonemah (rodova Aglaonema in Dieffenbachia) ne hrepenimo po ne kdove kako velikih tulčastih socvetjih, zato pa so nam ves čas v veselje njihovi listi, v mnogih sortah pestri in prav nič dolgočasni. Mleko je torej hrana št.1, bi lahko zapisali. Pa vemo o njem dovolj? Bršljanasta troblja in drevoljubi (Scindapsus pictus, Monstera deliciosa s sorodnimi vrstami) imajo prav zaradi listja trajno okrasno vrednost. Med klasično uveljavljenimi listnatimi lončnicami bi bilo dobro omeniti vsaj še ščitovko (Aspidistra elatior) in listne begonije, med katerimi so najbolj znani skrižanci iz skupine kraljevih begonij (Begonia rex).

Cvetje je dodatna lepota
Že pri ciklamah imamo opraviti s posrečeno kombinacijo mikavno vzorčastih listov, ki dopolnjujejo cvetje v njegovem času. Podobno je s flamingovci, ki ne paradirajo le s svojimi navideznimi cvetovi (barvit ovršni list se imenuje spata, betič v sredini pa je resnično socvetje z nadstropno ločenimi moškimi in ženskimi cvetovi), temveč tudi z bleščavimi listi. Še lepši so tisti z močnimi belimi žilami med temno zelenimi ploskvami,  kot jih ima vrsta Anthurium crystalinum. S še izrazitejšim listnim ožiljem se postavlja prav tako med kačnikovke uvrščena vrsta - skrižana alokazija (Alocasia x amazonica), pri čemer rod teh vedno zelenih tropskih trajnic nekateri poznajo pod imenom »adam«. V tleh imajo gomoljasto odebeljene korenike in ena od vrst je v tropih pomembna dobaviteljica škrobnatih živil, vendar zaradi strupenosti samo toplotno obdelana. Cvetje je dodatna lepota pri katerem od starejših primerkov. Kot starejši primerki zacvetijo tudi zmajevke (Dracaena) in njihovo cvetje celo diši. O ananasovkah, ki imajo dekorativno listje in ob izteku življenjske moči iz listne rožice odženejo še barvita socvetja, je bilo napisano že marsikaj, a nanje ni treba čisto pozabiti, ko obnavljamo svoj izbor sobnic.

Kaj pa škodljivci pozimi?
V suhem, sobnem ozračju se prav radi razmnožijo kaparji, ki niso ravno izbirčni. Pogosto naletimo nanje na gumovcih, oleandrih in drugod. Najpogosteje se zasidrajo na spodnji strani listov in po steblih, kjer so hitinasti ščitki celo precej varovalno obarvani. Največja težava je v tem, da jih ne moremo izkoreniniti s katerim od nedolžnejših postopkov (brisanje, obdelava z alkoholom ali blago raztopino detergenta) in zato s svojimi sesali neusmiljeno še naprej izčrpavajo rastline. Trajna rešitev je le uporaba katerega od sistemičnih insekticidov, a še takrat moramo biti potrpežljivi v pričakovanju rezultata. Za spoznanje manj težav je z listnimi ušmi, ki jih prizadenejo že hitro razgradljivi kontaktni insekticidi. Smola pa je v eksplozivnem nespolnem razmnoževanju teh škodljivcev. Listne uši in bele mušice se prav rade naselijo na listih aglaonem in difenbahij, a tudi na drugih sobnicah. Izredno nadležne so volnate uši, ki so videti kot drobceni kosmiči vate, v resnici pa so pod voskastimi  vodo odbojnimi kristalčki precej varno skrita osovražena sesajoča telesca. Vsekakor je treba tudi pozimi večkrat pregledati sobnice ter ob morebitnem pojavu škodljivcev kar najbolj učinkovito ukrepati.