Solidarnost je izziv vsem generacijam
Minulo leto je bilo še posebej izpostavljeno medgeneracijsko sodelovanje in sožitje na različnih ravneh. Čeprav gre za tradicionalno vrednoto, ki temelji na skupnem sobivanju, čustveni, socialni in ekonomski soodvisnosti, spoštovanju in vrednotenju minulega dela, prenašanju izkušenj in znanja ter pomoči, ki iz slovenske družbe, še posebej pa iz družin in tudi šol nikakor ni izginila, kot dokazujejo naslednji primeri.
Mladi o starejših
Na osnovni šoli Vič v Ljubljani je 105 učencev sedmih razredov svoje mnenje o sodelovanju med generacijami izpovedalo v odgovorih na poseben vprašalnik, temu pa je sledila še okrogla miza, na kateri so sodelovali predstavniki več generacij in učitelji.
Skupaj so ugotovili, da je v soseskah, v stanovanjskih blokih vse več tudi osamljenih starih, ki bi potrebovali obiske mladih. K temu so dodali mnenje, da bi morali že v šolah namenjati več pozornosti medgeneracijskemu sožitju.. Premalo je pobud za to, da bi srečanja mladih in starejših v soseskah postala stalna praksa, kar bi pripomoglo k boljšemu medsebojnemu zaupanju in sožitju in hkrati spodbudilo tudi različne oblike pomoči. Mladi si želijo občutka varnosti, da niso sami, ko pridejo iz šole, starejši pa bi bili zelo veseli, če bi jim mladi pomagali pri manjših storitvah, pri nakupu dnevnih potrebščin, pri prinašanju potrebščin iz trgovine in podobno, jim delali družbo na skupnih sprehodih itd.
Več kot polovica vprašanih sedmošolcev meni, da solidarnostno sodelovanje še ni dobro. Da starejši pomagajo mladim z varstvom otrok, meni 59 odstotkov vprašanih. Pomagajo jim tudi z denarno in materialno pomočjo, s stanovanji in s prehrano.
Mladi in njihovi starši pomagajo starejšim tako, da jim doplačujejo za življenje v domovih starejših občanov, da plačujejo pomoč na domu, nekateri jim nudijo tudi denarno pomoč. Pomoč staršev starejšim pa se kaže v različnih storitvah, zlasti pa tedaj ko zbolijo: pospravijo jim, jim prinesejo potrebščine, poskrbijo za prehrano. Med vzroki, ki ovirajo medsebojno pomoč, pa vprašani navajajo oddaljenost, pa tudi to, da starši ne čutijo potrebe ali pa nimajo časa za pomoč starejšim. Dogaja pa se tudi to, da starejši odklanjajo pomoč.
Mladi menijo, da bi morali večkrat in ne le ob rojstnih dnevih obiskovati stare starše, več bi jim lahko pomagali na vrtu, pri kuhanju, pri popravilih, nakupih. Starejši so veseli, da jih mladi učijo računalništva, mladi so veseli čustvene opore pri starejših. Veliko jim pomenijo tudi pripovedi, kako so starejši živeli nekoč, zanimive se jim zdijo izkušnje starejših.
Učenci čutijo, da je med mladimi in njimi premalo prijateljskih obiskov, skupnih obiskov prireditev, več bi bilo lahko tudi skupnih družabnih zabavnih iger. Sicer pa so bili kritični, da nekateri starejše zapostavljajo, zlasti še, če so gluhi in pozabljivi. Povedali pa so tudi, da starejši včasih ne odzdravljajo mladim, kar vsekakor ni prav.
Anketa na OŠ Vič je pokazala, da je zlasti v mestnih okoljih treba usmerjati prizadevanja in pobude za socialno vzgojo generacij, za skupno bivanje v blokih in soseskah, kajti to je pot k boljšim medčloveškim odnosom.
