Za gmotni položaj ljudi je bolje, da ostanejo čim dlje v službi
Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež si želi, da bi število zavarovancev spet začelo naraščati in da bi bili prilivi od prispevkov v pokojninsko blagajno čedalje večji.
Kaj je lani najbolj zaznamovalo poslovanje zavoda, ki ga vodite že skoraj osem let?
V primerjavi s prejšnjimi leti je bilo minulo leto drugačno predvsem zaradi ob koncu maja sprejetega zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), ki je zavodu prinesel nepričakovano bistveno povečanje obsega dela. Pokojnine so se namreč znižale več kot 25.000 upokojencem, ki smo jim nato na podlagi obrazložitve ustavnega sodišča izdali odločbe, na katere pa smo dobili več kot 12.000 pritožb. ZUJF je tudi povzročil, da je javnim uslužbencem, ki so izpolnili pogoje za upokojitev, prenehalo delovno razmerje, kar je moral ugotoviti zavod. Hkrati pa se je število odpravnin za te delavce znižalo s treh na dve, razen če so se upokojili v dveh mesecih po izpolnitvi minimalnih pogojev. Tako smo v dobrih dveh poletnih mesecih opravili skoraj 3000 takšnih izračunov. Poleg tega se je število zahtevkov znatno povečalo tudi zaradi napovedane reforme pokojninskega sistema, ki naj bi začela veljati že s 1. 1. 2013. Sprva se je to zdelo nemogoče, vendar pa so potem pogajanja s socialnimi partnerji predvsem po zaslugi ministra za delo, družino in socialne zadeve mag. Andreja Vizjaka dobro napredovala, tako da je bil zakon (ZPIZ-2) sprejet že 4. decembra. Poleg novega pokojninskega zakona je na povečanje števila vlog za upokojitev vplivalo še upokojevanje baby-boom generacije ter z ZUJF začrtana odprava dodane dobe in znižanja starostne meje za moške zaradi skrbi za otroke. Veliko je bilo tudi tistih, ki so konec leta 2010 šli na zavod za zaposlovanje, da bi si zagotovili pravice še po starem zakonu (ZPIZ-1). Vse to skupaj je pomenilo izrazito povečanje števila zahtevkov, ki jih je bilo lani več kot 25.000, kar je v primerjavi z letom poprej za 35 odstotkov več.
Zavod je v drugi polovici minulega leta intenzivno sodeloval v strokovnih pripravah novega zakona, in to zlasti na področju njegovega uresničevanja. Ker je ZUJF za skoraj 200.000 upokojencev odpravil letni dodatek, smo morali odgovoriti na več kot 7000 ugovorov, saj se ljudje s tem niso strinjali. Tako lahko rečemo, da smo v zavodu od konca lanskega maja v glavnem »zujfali« in se ukvarjali s pripravami na nov zakon. Vendar pa smo zadovoljni, da je bil zakon naposled sprejet, čeprav znova ni bilo dovolj časa, da bi se ustrezno pripravili na njegovo uveljavitev s 1. januarjem letos.
Se kljub nenehnemu zmanjševanju prihodkov od prispevkov zavarovancev in delodajalcev zavodu ni bati, da bi se znašel v rdečih številkah, ker mora manjkajoča sredstva po zakonu zagotoviti država iz svojega proračuna? Kakšno je bilo razmerje med prihodki iz teh dveh virov lani in kakšno je predvideno razmerje v letošnjem finančnem načrtu?
Od prispevkov se je lani nateklo 69 odstotkov prihodka, preostalo pa je zagotovil proračun. To razmerje se zmanjšuje v škodo prispevkov, saj je število zavarovancev čedalje manjše, tako da za leto 2013 načrtujemo padec tega deleža na 68,6 odstotka, država pa zagotavlja manjkajoča sredstva. Zakonsko je namreč natančno določeno, da razliko med denarjem, ki se nateče od prispevkov, in potrebnimi sredstvi za tekoče izplačevanje pokojnin in drugih dajatev zagotavlja država iz svojega proračuna. Od julija 2005, ko je država prevzela primanjkljaj iz preteklosti, zavod posluje z izravnanimi prihodki in odhodki, tako da je ob dobrem sodelovanju z ministrstvom za finance zagotovljena stalna likvidnost pokojninskega zavoda. Ne smemo pa pozabiti, da se v lanskem letu pokojnine niso uskladile in da letnega dodatka niso prejeli vsi upokojenci, da so nekateri dobili zgolj nižji dodatek. Če pravica do varstvenega dodatka in državne pokojnine ne bi bila prenesena z zavoda in če ne bi bilo 143. člena ZUJF, bi bila struktura še slabša, tako da bi bil delež prihodkov od prispevkov predstavljal približno 65 odstotkov.
Resnici na ljubo, če ne bi bilo teh posegov v pravice zavarovancev, bi moral proračun zagotoviti še dodatnih blizu 200 milijonov evrov, ki pa jih ne bi imel kje vzeti.
Ker država zadržuje usklajevanje pokojnin in posega vanje tudi z interventnimi zakoni, kakršen je ZUJF, se nekateri upokojenci bojijo, da bi utegnilo priti do splošnega znižanja pokojnin; je ta skrb utemeljena ali pa je odveč?
Upoštevaje gospodarski položaj, v katerem smo, in če ne bo gospodarske rasti in novih delovnih mest, je tudi to ena od možnosti. Vendar pa moram povedati, da zakon o izpolnjevanju proračuna predvideva, da se pokojnine tudi v letih 2013 in 2014 ne bodo usklajevale, razen če sistemski zakon ne bi določil drugače. V slednjem, torej v ZPIZ-2, pa je določeno, da se februarja letos vendarle pokojnine uskladijo na podlagi rasti plač, pri čemer pa skupni znesek zvišanja ne sme presegati 50 milijonov evrov. To je spodbuden signal za upokojence. Uskladitev bo resda skromna, saj je bila tudi rast povprečnih bruto plač v letu 2012 v primerjavi z letom 2011 skromna, a je to še vedno bolje, kot da bi pokojnine mirovale. Počakati pa moramo na podatke o lanskem gibanju plač. Tako bo 15. februarja znano, ali je bila rast ali pa je ni bilo in od tega bo odvisna uskladitev. Kakršnakoli pozitivna uskladitev pa je dobra tudi za kasnejša obdobja, saj neusklajevanje ali delno usklajevanje pokojnin dolgoročno pomeni slabši gmotni položaj zdajšnjih, kot tudi prihodnjih upokojencev.
Seveda pa bi bilo ugodneje, če bi se pokojnine uskladile tudi s povprečno rastjo cen življenjskih potrebščin, kakor predvideva novi zakon?
Res je, toda še bolj neugodno bi bilo, če se sploh ne bi uskladile.
Kdaj boste začeli izdajati odločbe po ZPIZ-2?
S tem bomo lahko začeli, ko bodo znani valorizacijski količniki, s katerimi lahko preračunamo plače. Upamo, da se bo to zgodilo že v marcu. Pred tem bomo izdajali le akontacije pokojnin. Tudi tisti, ki bodo letos vložili zahtevke po ZPIZ-1, bodo dobili najprej samo akontacije pokojnin in šele potem dokončne odločbe, saj tudi zanje veljajo novi valorizacijski količniki. Torej morajo vsi zavarovanci, ki jim bo priznana pravica od 1. 1. 2013 in naprej, počakati na nove valorizacijske količnike. Včasih smo izdajali začasne in nato dokončne odločbe, kar pa v letošnjem letu ni več možno, ker je bil uveljavljen nov sistem določanja valorizacijskih količnikov in sprejet nov način določitve odmernih odstotkov. Naj pa ponovim: za vse, ki se bodo letos upokojili po ZPIZ-1 ali po ZPIZ-2, veljajo novi valorizacijski količniki.
In ti so ugodnejši?
Če se bo izkazalo, da so se lani plače zvišale, bodo dejansko ugodnejši. Če rasti plač ne bi bilo, bi bili enaki, če pa bi plače padle – česar si seveda nihče ne želi – pa bi bilo slabše. A v vsakem primeru gre za minimalne razlike. Valorizacijski količnik pred letom, v katerem se določi, bo vedno enak (1) in se po novem ne bo več zmanjševal, kot se je v preteklosti. V letu 2013 bo torej za leto 2012 določen 1, v letu 2014 za leto 2013 spet 1 … Za preostala leta pa se valorizacijski količnik izračuna tako, da se povprečna plača iz leta 2012 deli s povprečno plačo iz posameznega koledarskega leta, za katero se določa valorizacijski količnik vse tja do leta 1970.
Kdo se še lahko upokoji po starih predpisih razen tistih, ki so že do konca lanskega leta izpolnili pogoje?
Po 394. členu velja to za brezposelne, delovne invalide in prejemnike poklicne pokojnine, in sicer za:
• zavarovance, ki so bili na dan 31. 12. 2012 uživalci denarnega nadomestila za čas brezposelnosti ali jim nadomestilo miruje zaradi vključenosti v javna dela;
• zavarovance, ki jim je na dan 31. 12. 2012 prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačeval zavod za zaposlovanje do izpolnitve pogojev za upokojitev;
• zavarovance, za katere pride v poštev kombinacija prejšnjih možnosti;
• invalide II. ali III. kategorije invalidnosti, ki jim na dan 31. 12. 2012 za pridobitev pravice do starostne pokojnine manjkajo do tri leta starosti in pokojninske dobe ali manj;
• invalide II. ali III. kategorije invalidnosti, ki so bili na dan 31. 12. 2012 prijavljeni na zavodu za zaposlovanje in jim je na ta dan manjkalo do pet let starosti in pokojninske dobe ali manj;
• zavarovance, ki jim je bila do 31. 12. 2012 vročena odločba o prenehanju delovnega razmerja zavoljo poslovnih razlogov ali zaradi nesposobnosti in jim je zagotovljeno prejemanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino;
• prejemnike poklicne pokojnine;
• zavarovance, ki jih je delodajalec pred 31. 12. 2012 prijavil na zavod za zaposlovanje, da jih bo kot presežne delavce odpustil in jim bo delovno razmerje prenehalo do 30. 6. 2013; vendar pod pogojem, da so jim na zadnji dan minulega leta za pridobitev pravice do starostne pokojnine manjkala do tri leta starosti in pokojninske dobe ali manj.
Ali imate izračune, kako bo zniževalo pokojnine podaljševanje obdobja za izračun pokojninske osnove za eno leto vse do leta 2018, ko bo začelo veljati 24-letno najugodnejše zaporedno povprečje mesečnih plač?
Postopno podaljševanje obdobja za izračun pokojninske osnove z 18 na 24 let, torej v letošnjem letu na 19 let zagotovo pomeni znižanje pokojnin, izjema so le tisti, ki bi se jim odmerila od najnižje že na podlagi 18-letnega povprečja ali od najvišje pokojninske osnove in ki bodo imeli to odmero tudi na podlagi daljšega obdobja, ki se bo upoštevalo za izračun pokojninske osnove. Sicer pa je to odvisno od tega, kakšna so dodatna leta, ki pridejo v poštev. Nekaterim se to lahko pozna bolj, tistim, ki so imeli enake povprečne plače ali zavarovalne osnove, pa bodo odstopanja majhna. Če fiksni valorizacijski količnik za leto pred letom, v katerem se določi, pomeni ugodnejše pokojnine kot po ZPIZ-1 – ob predvidevanju, da se bodo plače vsako zviševale – pa pomeni podaljšano obdobje znižanje pokojnin. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je ZPIZ-2 odpravil 151. člen, po katerem so se pokojnine vsako leto v februarju usklajevale za nižji odstotek, razen v letu 2012, ko uskladitve sploh ni bilo, in da so bili tudi upokojenci po letu 2000, ko je bilo uvedeno nižje vrednotenje pokojninske dobe z 2 na 1,5 leta, vsako leto deležni tega nižjega vrednotenja pokojninske dobe. To se kaže tudi v vsakoletnem padanju razmerja med pokojninami in plačami, seveda v škodo pokojnin. Tako se z odpravo 151. člena ZPIZ-1 in nižjega vrednotenja pokojninske dobe zaustavlja padanje pokojnin iz tega naslova. Za moškega s 40 leti pokojninske dobe se bo odslej starostna pokojnina odmerila v višini 57,25 odstotka, kar je na ravni 78 odstotkov po starem zakonu, ki je predvideval, da bo se ta odstotek do leta 2024 znižal na 72,5 odstotka; tako pa se ohranja pri 78 odstotkih. Zdaj bo veliko bolj realna slika, saj bo na primer moški, ki bo šel v pokoj letos, vedel, da lahko s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa pričakuje pokojnino v višini 57,25 odstotka povprečja mesečnih plač v najugodnejših 19 zaporednih letih.
V kolikšni meri lahko fiksni valorizacijski količnik izniči negativni vpliv podaljševanja obdobja za izračun pokojninske osnove na višino pokojnine?
Odvisno od povečanja plač. Če bi se plače dvigovale po 1,5 ali 2 odstotka, bi se ta vpliv v povprečju zanesljivo kompenziral; seveda nekaterim bolj in drugim manj, odvisno pač od višine pokojninske osnove. Vendar pa so posledice enega slabšega leta pri daljšem obdobju veliko manjše kot pri krajšem.
Upokojenci morajo biti potemtakem zelo zainteresirani za gospodarsko rast?
Vsi si moramo prizadevati za to, vsi smo na istem vozu. Upokojenci bi morali biti prav tako zainteresirani tudi za strožje pogoje upokojevanja, da se zavarovanci kasneje upokojujejo in da jih več plačuje v pokojninsko blagajno. Pri tem pa se seveda zastavi vprašanje, kaj pa zaposlovanje mladih.
Kakšne spodbude prinaša ZPIZ-2 tistim, ki se ne bodo upokojili, ko bodo izpolnili pogoje?
Dvojno spodbudo. Zavarovanci, ki bodo izpolnili pogoje za starostno ali predčasno pokojnino pred 65 letom starosti, a se še ne bodo upokojili, bodo lahko poleg plače uveljavili tudi pravico do 20 odstotkov pokojnine. Pri tem pa je treba opozoriti, da se bodo tisti, ki izpolnjujejo upokojitvene pogoje po ZPIZ-1 in ZPIZ-2 ter se bodo ob nadaljnjem delu odločili za izplačevanje 20 odstotkov pokojnine, kasneje lahko upokojili le po novem zakonu. Zato tem zavarovancem svetujemo, da v prehodnem obdobju, dokler ne bodo čez nekaj mesecev znani valorizacijski količniki, ob izpolnitvi pogojev za upokojitev po obeh zakonih, vložijo zahtevek in si tako zavarujejo rok, od katerega jim gre ta pravica, to pa je prvi naslednji dan po vložitvi zahteve. Ko bodo znani valorizacijski količniki, jim bo pokojninski zavod izračunal obe možnosti, tako da se bodo lahko odločili, ali bodo prejemali teh 20 odstotkov pokojnine ali pa bodo zahtevek umaknili. Druga pomembna spodbuda pa je za tiste, ki bodo po končanem prehodnem obdobju dopolnili 40 let pokojninske dobe brez dokupa in 60 let starosti ter bodo ostali v zavarovanju, saj si bodo za vsake tri nadaljnje mesece dela zvišali pokojnino za odstotek, pri čemer pa lahko to traja največ tri leta, kar pomeni, da si tako lahko zagotovijo 12 odstotkov pribitka. Če upoštevamo, da se sicer eno leto pokojninske dobe za moške vrednoti z 1,25 in v prehodnem obdobju za ženske pa z 1,41 odstotka, so 4 odstotki za vsako od teh treh let seveda znatna boniteta in dobra stimulacija, da ljudje še naprej ostanejo v službi. Ta ugodnost pa ni omejena na 65 leti starosti, kot to velja za možno prejemanje 20 odstotkov pokojnine poleg plače. Kdor pa bo že pred to starostjo dosegel 40 let pokojninske dobe brez dokupa, bo lahko uveljavljal tako ugodnejše vrednotenje, kot tudi 20 odstotkov pokojnine, vendar ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa največ tri zaporedna leta po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. V letu 2013 so ti pogoji za moškega 40 let pokojninske dobe brez dokupa, za žensko pa 38 let in 4 mesece ob dopolnjeni starosti 58 let in 4 mesece za moškega ali 58 let za žensko.
Kot ste že omenili, vas letos čaka bistveno več dela kot druga leta, hkrati pa vas država omejuje pri zaposlovanju novih delavcev? Ali lahko posledice tega občutijo tudi uporabniki vaših storitev?
Seveda lahko. Pokojninski zavod si je vsa minula leta prizadeval, da bi se čas trajanja postopkov skrajšal, kar nam je doslej tudi uspevalo. Zdaj pa nam je ZUJF naložil veliko dodatnega dela, pri čemer bomo morali na podlagi spremembe tega zakona mimo drugega izdati še 8000 ugotovitvenih odločb za tiste, ki so delali v državah nekdanje Jugoslavije in se jim zaradi tega pokojnine od 1. 1. 2013 ne smejo več zniževati. Čakamo tudi na odločitev Ustavnega sodišča RS o 143. členu ZUJF o znižanju pokojnin. Še vedno pa nas čaka več kot 8000 pritožb po ZUJF in če bi jih hoteli rešiti v roku, bi morali preostale zadeve odložiti. Časi reševanja pa se bodo podaljševali tudi zato, ker bodo nove vloge zahtevnejši, saj bomo morali velikemu številu zavarovancev izračunati upokojitvene pogoje in višino pokojnine po ZPIZ-1 in ZPIZ-2, torej bomo imeli dvojno delo. Tudi posredovanje informacij je zahtevnejše, saj kljub temu, da smo na zavodovi spletni strani vsakomur omogočili, da sam ugotovi pogoje za upokojitev po novem zakonu, ljudje praviloma iščejo še dodatna pojasnila pri naših referentih. Mimo tega ZPIZ-2 nalaga zavodu še nove naloge, saj mora do 1. januarja 2014 vzpostaviti informacijski sistem, ki bo zavarovancem omogočil vpogled v informativno osebno evidenco in v kasnejših letih tudi posredovanje podatkov o obračunanih in plačanih prispevkih za minulo koledarsko leto. Obenem mora pripraviti tudi vse potrebno, da bo leta 2015 tiste, ki bodo dopolnili 58 let starosti, začel obveščati o tem, kdaj bodo izpolnili pogoje za upokojitev in kakšno pokojnino lahko pričakujejo. Ker gre pri upokojevanju za dolgoročne pravice, bo spričo dejstva, da smo novi zakon morali začeti uresničevati tako rekoč »čez noč«, potrebnih tudi več kontrol in revizij, kot jih je bilo doslej, da bi kljub kratkim pripravam upokojenci dobili pravilne odločbe. Torej, kakorkoli obračamo, čas trajanja postopkov se bo podaljšal, k čemur bo zagotovo pripomoglo tudi dejstvo, da mora zavod v tem in naslednjem letu število zaposlenih zmanjšati, namesto da bi ob vseh navedenih nalogah, ki so pred nami, imeli možnost, koga na novo zaposliti ali pa vsaj ohraniti zdajšnje število zaposlenih.
Res veliko dela vas čaka letos, mu boste kos?
Kot doslej se bomo potrudili po svojih najboljših močeh, pri tem pa računam tudi na razumevanje in potrpežljivost strank pri iskanju informacij o upokojevanju po novem. Še zlasti zato, ker z izvedbenega stališča nekateri členi ZPIZ-2 še niso povsem dorečeni in jih tako moramo najprej uskladiti s strokovnjaki na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da bi lahko prepričljivo odgovorili na vprašanja zavarovancev. Zato posebej tistim, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev po ZPIZ-1 in ZPIZ-2, priporočam, naj počakajo na informacije, saj je zdaj naša prednostna naloga, da priznamo pravico do pokojnine.
V zadnjem času lahko slišimo negodovanje novih upokojencev, ker morajo sami poskrbeti za prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje. Zakaj tako?
Zavarovanci ali prihodnji upokojenci vložijo zahtevek za starostno upokojitev v povprečju mesec in več pred prenehanjem delovnega razmerja. Odjava zdravstvenega zavarovanja pa je možna osem dni pred njegovim iztekom. Če bi zavod zavarovanca prijavil v obvezno zdravstveno zavarovanje šele po izdani odločbi o upokojitvi, bi res morala večina tistih, ki so vložili zahtevo za upokojitev, obiskati tudi ZZZS, da bi si uredili zdravstveno zavarovanje do izdaje odločbe o upokojitvi. No, v praksi temu ni tako, saj naš strokovni delavec izvede prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje takoj, ko nedvoumno ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za uveljavitev pravice do pokojnine. V primerih, ko so zaradi preverjanja podatkov o plačanih prispevkih ali pravicah iz mednarodnega zavarovanja postopki daljši, strokovni delavec pisno obvesti stranko, naj si na ZZZS uredi obvezno zdravstveno zavarovanje. Pred letom 2000 je bilo to bolje urejeno, saj je tistemu, ki je prekinil delovno razmerje in se upokojil, obvezno zdravstveno zavarovanje veljalo še trideset dni.
Kaj vas pri poslovanju zavoda v letošnjem letu najbolj skrbi in kaj si še posebej želite?
Najbolj pomembno je, da bomo uspešno uveljavljali novi pokojninski zakon in izpolnili še druge naloge ter ob tem uresničevali našo dolgoročno vizijo: zadovoljna stranka, zadovoljna javnost, zadovoljni zaposleni! Hkrati si želim, da bi se število zavarovancev povečevalo in da bi bili čedalje večji prilivi od prispevkov v pokojninsko blagajno. S tem je najtesneje povezano pričakovanje, da bomo še naprej nemoteno izplačevali pokojnine in druge dajatve. Zadovoljen bom, ko bodo ljudje v čim večjem številu spoznali, da je za njihov zdajšnji in kasnejši gmotni položaj bolje, da ostanejo čim dlje v zavarovanju. Nadejam se, da se gospodarski položaj ne bo več slabšal. Dobro bi tudi bilo, da ne bi prišlo do kake dodatne spremembe zakonodaje, ki bi prinesla tolikšno obilico dela, kot jo je v lanskem in posledično tudi v letošnjem letu prinesel ZUJF.
Marinka Levičar, Boris Dolničar
Fotografije: Brane Bombač
Za vse, ki se bodo letos upokojili po ZPIZ-1 ali po ZPIZ-2, veljajo novi valorizacijski količniki.
