Vaša svetovalka - Mag.Milena Paulini - februar 2013

Dobro je vedeti | feb. '13

Vdovska ali invalidska pokojnina
Bralka H. P. iz Ljubljane piše, da je njen sin star 38 let in da je od leta 2003 duševni bolnik. Dopolnil je 5 let pokojninske dobe, v vmesnih obdobjih pa je bil prijavljen pri zavodu za zaposlovanje, dobiva pa tudi socialno pomoč v višini 213 evrov, saj mu je v začetku leta 2009 umrla žena. Zanima jo, ali lahko sin pridobi pravico do pokojnine po materi - verjetno je bralka mislila po ženi.
S 1. 1. 2013 je začel veljati nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki pogoj starosti za pridobitev pravice do vdovske pokojnine za vdovo ali vdovca postopoma zvišuje s 53 let na 58 let, in to po 6 mesecev na leto; enako se zvišuje tudi tako imenovana čakalna starost, in to z 48 let na 53 let (to je starost, ki vdovi ali vdovcu omogoča pridobitev pravice do vdovske pokojnine, če še ni dopolnil zahtevane starosti 58 let ali manj v prehodnem obdobju do leta 2021). Nespremenjeni pa ostajajo pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, če sta vdova ali vdovec do smrti zavarovanca ali uživalca pravic postala popolnoma nezmožna za delo ali sta to postala v enem letu po smrti zakonca.
Poleg omenjenega pogoja popolne nezmožnosti za delo je treba upoštevati tudi pogoje, ki jih je v zavarovančevem primeru določal zakon, veljaven do konca minulega leta, saj je žena umrla leta 2009. Omenjeni zakon pa določa, da so ti pogoji izpolnjeni, če je umrli zavarovanec dopolnil najmanj pet let zavarovalne dobe ali najmanj deset let pokojninske dobe; če je izpolnil pogoje za starostno ali invalidsko pokojnino; če je bil uživalec pokojnine ali pravice iz invalidskega zavarovanja.
Bralkin sin bo tako lahko uveljavil pravico do vdovske pokojnine po umrli ženi, če je tudi pokojna žena izpolnjevala navedene pogoje in če bo invalidska komisija podala izvedensko mnenje, da je bila pri sinu ugotovljena popolna nezmožnost za delo že pred ženino smrtjo ali najkasneje v enem letu po njeni smrti. Bralkin sin naj vloži zahtevo za vdovsko pokojnino in predloži tudi medicinsko dokumentacijo, če jo seveda ima, da bo lahko komisija izdala izvedensko mnenje o njegovi nezmožnosti za delo.
Spričo navedbe, da je sin zbolel že leta 2003, in upoštevaje njegove zaposlitve, ter če bo pri njem ugotovljena nezmožnost za delo, torej invalidnost I. kategorije, lahko tudi zahteva, da komisija ugotovi, ali izpolnjuje pogoje za invalidsko pokojnino. V sinovem primeru je poleg popolne nezmožnosti za delo pogoj za pridobitev pravice do invalidske pokojnine tudi to, da je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti pa do nastanka invalidnosti, pri čemer so delovna leta šteta kot polna leta. Če pa je pridobil višjo ali visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo, pa se delovna leta štejejo od dopolnjenega 26. leta ali od dopolnjenega 29. leta starosti.
Če bo torej komisija ugotovila pri sinu popolno nezmožnost za delo in bo izpolnjeval pogoje za vdovsko pokojnino po umrli ženi in morebiti tudi za invalidsko pokojnino, se bo lahko odločil za tisto pokojnine, ki bo zanj ugodnejša.

Ocena invalidnosti
Bralki A. Z. iz Ljubljane je invalidska komisija prve stopnje pokojninskega zavoda podala izvedensko mnenje, da gre pri njej za I. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni. Invalidska komisija druge stopnje pa je podala izvedensko mnenje, da pri njej ne gre za invalidnosti, saj zdravljenje še ni končano, zato bo informacijah referentke bralka prejela negativno odločbo. Zanima jo, ali naj vloži pritožbo na odločbo ali pa naj zahteva nov postopek za oceno invalidnosti.
Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnem v času vložitve zahtevka za oceno invalidnosti, kot po zdaj veljavnem zakonu gre za invalidnost, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali z ukrepi medicinske dokumentacije in so bile ugotovljene v skladu z zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev ali ohranitev delovnega mesta ter za poklicno napredovanje. Invalidnost se razvršča v I., II. in III. kategorijo invalidnosti, s tem da se preostala delovna zmožnost ugotavlja pri invalidnosti II. in III. kategorije, pri I. kategoriji pa to, ali zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela in ni zmožen opravljati svojega poklica ter nima več preostale delovne zmožnosti.
Bralka zoper odločbo drugostopenjske komisije lahko vloži pritožbo v roku 15 dni od vročitve. Sama se bo morala odločiti, dobro bi tudi bilo, če bi se poprej posvetovala z osebnim zdravnikom, ali jo je smiselno vložiti. V pritožbenem postopku namreč ni mogoče predložiti nove medicinske dokumentacije, razen če dokumentacija zavoljo objektivnih razlogov ni mogla biti predložena že v postopku na prvi stopnji.
Spričo dejstva, da zdravljenje še ni zaključeno, bi bilo zato bolje, da bralka ali osebni zdravnik po končanem zdravljenju vnovič vložita predlog za oceno invalidnosti. V novem postopku bo tako lahko predložena nova medicinska dokumentacija, iz katere bo vidno, da je pri bralki zdravljenje končano in da ni več mogoče pričakovati bistvenih sprememb v njenem zdravstvenem stanju, na podlagi tega pa bo invalidska komisija prve stopnje izdala izvedensko mnenje o bralkini invalidnosti.