Vaš svetovalec Boštjan J. Turk – februar 2013
Osebe z duševnimi motnjami in pravica do zasebnosti
Bralkina mama je stara 81 let, ima demenco in še nekatere, s to boleznijo povezane duševne težave, tako da že zgublja stik s stvarnostjo. Zdravnik ji je še odkril raka na debelem črevesu, ki pa ga je mogoče kirurško odstraniti. Mama bi nujno morala na operacijo, a vsak zdravniški poseg odklanja. Bralko zanima, ali lahko mamo nekako »prisilijo«, da gre na operacijo, in ali sta z bratom lahko navzoča pri medicinskem posegu?
Kadar pacient zaradi težav v duševnem zdravju ali zavoljo kakega drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, ni sposoben privoliti v medicinski poseg, ga je mogoče opraviti le, če poseg dovoli njegov zakoniti zastopnik. Zakonitega zastopnika pa lahko določi šele sodišče, zato se pogosto zgodi, da za njegovo postavitev (še posebej v primeru nujnih medicinskih posegov) zmanjka časa.
V takih primerih lahko v medicinski poseg privolijo osebe, ki so sposobne odločati o sebi in so obenem dopolnile 18 let, in sicer v naslednjem vrstnem redu: najprej pacientov zakonec in zunajzakonski partner, nato pacientovi otroci ali posvojenci, pacientovi starši ali posvojitelji, nato njegovi brati in sestre, zatem njegovi stari starši in na koncu še njegovi vnuki. Gre za izključujoč vrstni red, kar pomeni: če ima pacient zakonca, ima ta prednost pred sinom, če ima sina, ima ta prednost pred očetom, če ima očeta, ima ta prednost pred sestro in tako naprej. Če je med sinom in hčerjo pacientke doseženo soglasje o nujnosti zdravstvenega posega, lahko po zakonu veljavno privolita v operacijo, če pa soglasja med njima ni, lahko o medicinskem posegu odloči tudi zdravnik, ki zdravi mamo, pri čemer upošteva dana mnenja in pacientovo največjo zdravstveno korist.
Izvajalci zdravstvenih storitev morajo pri zdravstveni oskrbi spoštovati pacientovo zasebnost, zlasti še njegova moralna, kulturna, verska, filozofska in druga osebna prepričanja, a vselej ob upoštevanju medicinske doktrine.
Pacientu je omogočeno, da so pri medicinskem posegu in zdravstveni oskrbi navzoči le zdravstveni delavci, ki opravljajo medicinski poseg, in osebe, za katere želi, da so prisotne, če je seveda to izvedljivo. Hči in sin sta lahko navzoča pri medicinskem posegu in pri zdravstveni oskrbi mame (seveda v mejah, ko je to izvedljivo), če bi se izkazalo, da mama ni sposobna odločati o sebi.
Osebe, katerih navzočnost je potrebna za zdravstveno izobraževanje (osebe, ki opravljajo prakso), pa so lahko pri medicinskem posegu ali pri zdravstveni oskrbi prisotne le, če se pacientkina otroka strinjata z njihovo prisotnostjo in če sta privolila v njihovo navzočnost.
