Pustovanje na Kanarskih otokih

Pustovanje na Kanarskih otokih

Prosti čas | feb. '13

Kanarski otoki so še posebej privlačni pozimi, saj tam ne poznajo nizkih temperatur, mrzlega morja in snežnih zametov. No, sneg vendarle kdaj pa kdaj pobeli najvišjo goro na otoku Tenerife, a to je kar daleč stran od vedno privlačnih peščenih obal …  Kanarski otoki so kljub legi ob zahodni afriški obali dokaj lahko dosegljivi. Povratno letalsko vozovnico iz večjih evropskih mest je mogoče dobiti že za manj kot 200 evrov, sicer pa so cene podobne kot pri nas.

Pogonsko gorivo je celo cenejše, saj imajo Kanarski otoki znotraj Španije status avtonomije in so določeni izdelki manj obdavčeni. To me je tudi prepričalo, da sem največji otok Tenerife spoznaval kar z najetim avtomobilom.
Za desetino Slovenije velik otok ima blizu 900 tisoč prebivalcev, na leto pa ga obišče več kot pet milijonov turistov! Kljub temu je z malo truda mogoče najti tudi samotne kotičke. Komur je pri srcu turistični vrvež, lahko prebiva v katerem od največjih hotelskih središč - Las Americas ali Los Cristianos, ki sta blizu najbolj prometnega letališča na jugu otoka. Razprostirata se ob dolgih peščenih obalah, v bližini je mogoče obiskati tudi več tematskih zabaviščnih parkov. Tako ni nič čudnega, da mnogi sploh ne spoznajo drugih delov otoka, kar pa je velika škoda, saj Tenerife ponuja številne slikovite podobe. Otok je vulkanskega izvora, kar je najlaže spoznati v gorati notranjosti. Tu dokaj zeleno pokrajino in redke borove gozdove zamenja napol puščavska pokrajina, prekrita s strjeno lavo. Že v okolici široke ceste, ki prečka nenaseljeno pokrajino, je mogoče občudovati številne nenavadne skalne tvorbe, ki jih je izoblikovala narava. So v velikanskem kraterju, ki je zaščiten kot naravni park.
Sredi pokrajine se dviguje najvišja gora Španije Pico de Teide (3718 m). Vrh je v zimskih mesecih pogosto zasnežen in kot privid viden s kateregakoli konca otoka, medtem ko se namakate v morju. Po cesti se je mogoče pripeljati kar 2500 metrov visoko, od tod pa v bližino najvišjega otoškega vrha vozi gondolska žičnica. A vulkanski vrh je mogoče obiskati le z dovolilnico, na katerem sta določena dan in ura obiska. Na ta način želijo upravitelji parka zmanjšati število dnevnih obiskovalcev. Dovolilnico sicer lahko dobi vsak, a je zanjo treba najprej zaprositi prek spletne strani ali v pisarni v glavnem otoškem mestu Santa Cruz. Z vrha se odpirajo razgledi na ves otok, ob ugodnih razmerah pa sega pogled vse do Afrike. Privlačen je tudi pogled na bližnji kraterski vrh Pico Viejo.

Pustovanje v razkošnih kostumih
Ob prihodu Špancev so otoke naseljevali Gvanči, domnevno iz Severne Afrike. Gvanči se niso mogli dolgo upirati veliko bolje oboroženim in organiziranim prišlekom in tako danes o njihovi kulturi žal ni veliko znanega. Evropski priseljenci so skušali na otokih preživeti z ribištvom in kmetijstvom, kar pa nikoli ni bilo prav lahko. V času odkrivanja Amerike so nekaj zaslužili tudi na rovaš odprav, ki so svojo dolgo pot prek Atlantskega oceana večinoma začenjale prav na Kanarskih otokih. Zaradi revščine so kasneje v Ameriko odhajali tudi številni otočani in šele v zadnjih desetletjih se je z razvojem turizma ponudila priložnost za boljši zaslužek domačinov.
Turiste privlačijo tradicionalne prireditve in ena med najbolj odmevnimi na otoku Tenerefe je pustovanje. Španci so tu prirejali karneval že v 15. stoletju. Čeprav je bil kar nekajkrat prepovedan, se je ohranil in se je razvil v enega najbolj bleščečih na svetu! V pustnem času se ulice otoške prestolnice Santa Cruz za več kot teden dni spremenijo v središče zabave. Priprave se začnejo že nekaj mesecev prej, saj morajo pripraviti razkošne sprevode, ki se jim ob ritmih sambe in salse pridruži tudi več kot sto tisoč obiskovalcev. Tekmovanja glasbenih skupin in izbori najlepših v različnih kategorijah se začnejo kak teden pred velikim dogodkom, kraljico karnevala pa izbirajo na sredo. V petkovi paradi se na premičnih odrih predstavljajo razkošno našemljene skupine s karnevalsko kraljico na čelu. Nočne zabave na ulicah se na različnih prizoriščih nadaljuje vse do pustnega torka. Na pepelnično sredo tudi tu pripravijo pokop pusta, ko pokopljejo velikansko sardino! Vendar pa se pustno dogajanje s koncerti in ognjemeti konča šele konec tedna. Karneval ima vsako leto drugačno temo. Tako so že predstavljali rimske in srednjeveške čase, deželo piratov, lani so se spomnili časov hipijev, letos pa bodo mestne ulice spremenili v Bollywood - čarobni svet indijskega filma.

Privlačne plaže in vrtovi
V Santa Cruzu živi skoraj četrtina otočanov. To je pravo gospodarsko, univerzitetno in kulturno središče celotnega otočja. Pomembno pristanišče se postavlja tudi z nekaj privlačnimi zgradbami, med katerimi je najbolj znana prireditvena dvorana Auditorio, ki spominja na razpeto jadro, nekatere pa celo na slovito sydneysko operno hišo. Mesto je skupaj z okoliškimi kraji najbolj gosto naseljeno območje Kanarskih otokov. V bližini je ena najlepših otoških plaž – Teresitas, ena redkih na otoku, ki se postavlja z belim peskom! Tudi tu je bila obala sprva prekrita s črnim vulkanskim peskom, toda iz Sahare so prepeljali svetlejši pesek in z njim prekrili plažo. Pred obalo so naredili umeten podvodni greben, ki preprečuje, da bi pesek odnašali valovi. K eksotičnemu videzu še dodatno pripomorejo palme, ki rastejo v bližini morja. Palme sicer v naravi niso zelo pogoste, saj na tem delu otoka prevladujejo borovi in lovorovi gozdovi. Tu pade največ dežja, zato je to eno najbolj zelenih območij in zelo primerno za ljubitelje pohodništva in kolesarjenja, saj so ceste manj prometne kot drugod.
No, večina turistov vseeno prihaja na otok predvsem zaradi morja. Nekdanja ribiška vasica Puerto de la Cruz je danes eno prijetnejših turističnih središč, kamor so zaradi prijetne klime prihajali prvi obiskovalci že pred dvema stoletjema. Mesto poživljajo številni parki in botanični vrt. Prava posebnost je plaža Lago Martianez. Zamislil si jo je najbolj znani umetnik s Kanarskih otokov - Cesar Manrique (1919-1992). Bil je predvsem slikar, obenem pa tudi kipar, arhitekt, restavrator, ekolog, načrtovalec krajine in vrtnar. Svoje projekte je gradil v kar največjem sozvočju z naravo. To je opazno tudi na mestni plaži, ki predstavlja sklop zaobljenih bazenov. V njih je morska voda, z okoliško obalo in z morjem pa jih povezujejo velike črne skale. Nad bazeni se dvigujejo palme in drugo eksotično otoško rastlinje.
Na obrobju mesta vabi še en zeleni kotiček - živalski vrt Loro Park, v katerem je mogoče občudovati tudi tigre, gorile in velik akvarij z morskimi psi. V vrtu je ena največjih zbirk papagajev na svetu, posebno doživetje pa je tudi obisk pingvinov, ki bivajo v veliki dvorani, v kateri vladajo podobne razmere kot na Antarktiki – poleg nizkih temperatur jim zagotavljajo celo snežne padavine! V velikem bazenu je mogoče občudovati tudi predstavo delfinov, morskih levov in ork.
Na tem koncu otoka je vredno obiskati še bližnje mesto Orotava. Postavlja se z obilico zelenja, v njem pa je mogoče občudovati tudi tradicionalno grajene hiše. Zanje so značilna bela pročelja in razkošni leseni balkoni.
Med potepanjem si kaže privoščiti obisk katere od gostiln in poskusiti otoške specialitete. Med njimi prevladujejo ribe in morski sadeži, h katerim pogosto priložijo kuhan krompir v olupkih. Zraven sodi še omaka mojo, ki je živo zelene barve, pikantnejša pa je rdeče obarvana.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media