Razširjanje ambrozije s ptičjo hrano
Na prvi pogled se zdi, da ni najbolj primeren čas za pisanje o pelinolistni žvrklji (ambroziji), saj imamo v zimskem času še najmanj težav z njo. Ob cestah in železnicah, na zapuščenih zemljiščih blizu naselij in na nepreoranih njivah lahko najdemo le še posušene ostanke lanskih rastlin, semena pa so se z njih že osula in v tleh čakajo na ugodne razmere, da bodo skalila. Vendar pa se ambrozijini plodovi pogosto vtihotapijo v zavitke zrnja, s katerim hranimo prostoživeče ptice.
V nedavni raziskavi na oddelku za biologijo Biotehniške fakultete ljubljanske univerze smo plodove ambrozije našli kar v tretjini pregledanih zavitkov ptičje hrane. Če imamo na vrtu krmilnico, se torej kaj lahko zgodi, da bodo spomladi semena skalila in če rastlin ne bomo pravočasno prepoznali in jih odstranili, bomo poleti imeli v vrtu vir alergenega cvetnega prahu in bomo lahko celo nevede pridelali nova semena te nadležne rastline. Od leta 2010 je v Sloveniji v veljavi uredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia, po kateri so vsi lastniki zemljišč dolžni odstranjevati žvrkljo s svoje posesti ter preprečiti njeno cvetenje in razvoj semen, zato skrb za zatiranje te škodljive rastline ni le zaželena, pač pa je celo nujna.
Predstavljamo rastlino in njene plodove, da boste v prihodnje lahko pozorni nanjo.
Pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisiifolia) je enoletnica, ki je bila nehote prinesena iz Severne Amerike v Evropo. Še pred nekaj desetletji smo rastline te vrste le redko našli pri nas, v zadnjih letih pa se je začela vrsta množično pojavljati po vseh nižinskih predelih Slovenije. Semena začnejo kaliti sredi aprila. Mlade rastline prepoznamo po značilno oblikovanih deljenih listih, ki so po listnem peclju redko dolgodlakavi. Rastline zrastejo v višino od nekaj deset centimetrov pa vse do dveh metrov. Na vrhu poganjkov se pozno poleti razvijejo kimasta moška socvetja, v katerih nastane velikanska količina pelodnih zrn. Rastlina je vetrocvetka, kar pomeni, da veter na velike razdalje raznaša njen drobni in lahki cvetni prah. Prav v času cvetenja smo na to rastlino najbolj pozorni, saj je cvetni prah alergen in povzroča poznopoletni seneni nahod, za katerega so značilni kihanje, izcedek iz nosu in srbeče oči. Ženska socvetja so nameščena v zalistjih zgornjih listov. So dokaj neopazna in iz njih se razvijejo drobni, suhi plodovi, ki vsebuje eno samo seme. Na večji rastlini dozori tudi do več sto plodov, zato lahko že ena sama rastlina naslednje leto zaseje cel sestoj pelinolistne žvrklje.
Da bi se izognili nenamernemu gojenju pelinolistne žvrklje na svojem vrtu, dobro pretresemo sončnično zrnje, preden ga nasujemo v ptičjo krmilnico. Plodovi žvrklje so drobnejši od sončničnih in se bodo nabrali na dnu vrečke ali škatle. Hrano previdno stresemo v krmilnico in preverimo, ali so na dnu ostali plodovi žvrklje. Če jih opazimo, si moramo spomladi večkrat ogledati okolico ptičje krmilnice in sproti odstranjevati mlade rastline, še preden zacvetijo.
