Novo poslabšanje gmotnega položaja upokojencev

Dobro je vedeti | mar. '13

Povprečna mesečna pokojnina je bila lani realno nižja za 3,5 odstotka. Če pa upoštevamo tudi izpad varstvenega dodatka, celo za 4,8 odstotka nižja. Razmerje med povprečno plačo in povprečno pokojnino je tako lani padlo na vsega 57 odstotkov.

Leto 2012 je minilo brez usklajevanja pokojnin. Najprej je usklajevanje preprečeval poseben interventni zakon, nato pa še zloglasni zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki je onemogočil tudi izplačilo letnega dodatka več kot 200.000 siceršnjim upravičencem. Če k temu dodamo še začetek uporabe nove zakonodaje o pravici do varstvenega dodatka v tem letu ter višino inflacije, ki sicer ni nikomur prizanašala, smo navedli najpomembnejše vzroke za novo poslabšanje gmotnega položaja uživalcev pokojnin v minulem letu.
Sistem usklajevanja je namenjen ohranjanju vrednosti pokojnin. Če je ta sistem omejen ali pa ga sploh ni, se vrednost pokojnin ne more ohranjati. Prav to pa se je dogajalo v zadnjih treh letih, zaznamovanih z globoko gospodarsko in finančno krizo, posledice tega pa so čedalje bolj opazne. Dvema letoma omejenega obsega usklajevanja pokojnin je lani sledila popolna opustitev ali v nekaterih primerih celo zmanjšanje dotedanjih izplačil. Učinki takih ukrepov žal časovno niso omejeni le na posamezno leto, v katerem pri do omejitev, temveč se stopnjujejo, in to tem bolj, čim večkrat so bili ti ukrepi uporabljeni in čim bolj se zaostrujejo življenjske razmere. Če se podobno dogaja tudi s plačami, zmanjšanje vrednosti pokojnin v razmerju do njih sicer ni tolikanj očitno, je pa toliko bolj občutno, če v tem času naraščajo cene življenjskih potrebščin, kar pa se je v minulih treh letih seveda dogajalo pri nas.
Najnižja rast plač
Povprečna neto plača za minulo leto se je po podatkih Statističnega urada RS zvišala za skromnih 0,4 odstotka. To je daleč najnižja rast v nekaj minulih desetletjih, kar zgovorno opozarja na globino krize. Za poznavalce razmer pa je tudi tolikšna rast plač zgolj navidezna, saj naj bi jo pogojevale predvsem spremembe v strukturi prejemnikov, ne pa njihova v resnici višja izplačila.
Višina povprečne pokojnine v minulem letu se je v primerjavi s primerljivim povprečjem leta 2011 znižala za en odstotek. Besedi primerljivo povprečje sta uporabljeni zato, ker podatek zadeva primerjavo povprečnih zneskov pokojnin brez varstvenega dodatka. Ta prejemek, katerega izplačilo je do konca leta 2011 še sodilo v pristojnost pokojninskega zavoda, se je vse dotlej prišteval k izplačanim pokojninam. To je bila logična posledica dejstva, da je dodatek vplival na boljši materialni položaj upravičenca, hkrati pa tudi na obseg potrebnih sredstev za to zavarovanje. Nova zakonodaja, s katero je urejena pravica do varstvenega dodatka, pa je veliko strožja, zato je upravičencev do varstvenega dodatka bistveno manj. Spomnimo tudi, da varstveni dodatek po novem sodi med socialno-varstvene pravice, zato sredstva zanj ne bremenijo več obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Raven povprečne pokojnine brez varstvenega dodatka je zato seveda nižja. Če bi jo primerjali z višino, v kateri je bil v letu 2011 še upoštevan znesek povprečnega varstvenega dodatka, bi bilo znižanje povprečne pokojnine v minulem letu še nižje.
Rast življenjskih stroškov
Cene življenjskih stroškov so se v letu 2010 in 2011 gibale na enaki ravni, lani pa so precej poskočile. Medtem ko se je realna vrednost povprečne neto plače lani prvič znižala, je povprečna pokojnina realno nazadovala že tretje leto zapored. Spričo velikega zvišanja cen življenjskih stroškov v minulem letu je bilo občutno tudi znižanje realne vrednosti pokojnin. Povprečna mesečna pokojnina je bila tako realno nižja za 3,5 odstotka, če pa upoštevamo tudi izpad varstvenega dodatka, pa celo za 4,8 odstotka nižja.

Statistični podatki so zgovorni. Rast pokojnin je zaostajala za rastjo povprečnih plač; zaostanki pa se povečujejo, kar je predvsem posledica učinkov interventnih zakonov, ki so omejevali in lani celo onemogočili uskladitev. V razpredelnici so tudi navedeni statistični podatki o gibanjih cen življenjskih potrebščin v tem obdobju, ki omogočajo izračune realne vrednosti povprečnih plač in povprečnih pokojnin.
Počasnejša rast povprečnih pokojnin od rasti povprečnih plač se kaže v vedno nižjih razmerjih med njimi. To in dejstvo, da se je v zadnjih treh letih zniževala tudi realna vrednost pokojnin, opozarja na občutnejše poslabšanje gmotnega položaja uživalcev pokojnin. Če je gmotni položaj ljudi odvisen zgolj od pokojnine, so razmere, v katerih živijo, še toliko težje.
Statistični podatki tudi v tem primeru povedo veliko. Uporabili smo zgolj podatke zadnjih treh let. Povprečne pokojnine, izplačane v letih 2010 in 2011, vključujejo tudi povprečni znesek varstvenega dodatka.
Nižanje razmerij je očitno, s tem pa tudi slabšanje gmotnega položaja uživalcev pokojnin. Slika bi bila seveda še popolnejša, če bi imeli na voljo tudi podatke o njihovih siceršnjih premoženjskih razmerah. Povprečna neto plača, izplačana za leto 2012, je bila 991,44 evra, povprečna neto pokojnina 565,15 evra, povprečna starostna pokojnina pa 615,22 evra.
V letošnjem letu se gmotni položaj uživalcev pokojnin zelo verjetno še ne bo začel vidneje izboljševati. Uskladitev pokojnin v februarju je bila le simbolična, na naslednjo bo treba počakati do prihodnjega leta. Na novo upokojeni bodo morda nekoliko na boljšem zaradi novega načina izračunavanja pokojnin,uveljavljenega z ZPIZ-2, njihovo število pa ne bo tolikšno, da bi lahko občutneje vplivali na raven povprečne pokojnine v letošnjem letu. Če se bo tudi letos nadaljevala podobna rast cen življenjskih stroškov kot v minulem letu (v Jesenski napovedi gospodarskih gibanj je bila ocenjena na 2,2 odstotka), se bo gmotni položaj uživalcev pokojnin še poslabšal, zlasti pa tistih z najnižjimi pokojninami. Ali bodo sprejeti in kakšni ukrepi bodo sprejeti za morebitno izboljšanje, pa ni znano.
Struktura prejemnikov po višini pokojnin je zaskrbljujoča
Do 500 evrov pokojnine je lani prejemalo 28,4 odstotka uživalcev starostnih pokojnin brez prejemnikov te pokojnine v sorazmernem delu, med vsemi prejemniki pokojnin pa jih je bilo 40,1 odstotka. Delež prejemnikov starostnih pokojnin brez sorazmernih delov, ki so presegale 1400 evrov, je znašal 3,6 odstotka ali 2,5 odstotka med vsemi prejemniki pokojnin.
Razlog za izločitev prejemnikov pokojnin v sorazmernem delu, ki jih je bilo 12,3 odstotka vseh prejemnikov pokojnin, je razumljiv zaradi narave teh pokojnin. Sorazmerni deli pokojnin so namreč v večini primerov rezultat kratkega obdobja, prebitega v zavarovanju v Republiki Sloveniji, zato so praviloma zelo nizki. Ker so taki prejemniki že upravičeni ali pa še bodo upravičeni tudi do pokojnin za zavarovanje v drugih državah, sorazmerni deli, ki se jim izplačujejo v Sloveniji, ne morejo biti objektivno merilo za ocenjevanje gmotnega položaja njihovih uživalcev. Ker so nizki, njihov delež pa relativno visok, njihov vpliv na višino povprečne pokojnine vseh vsekakor ni nezanemarljiv. Decembra lani je bila povprečna bruto pokojnina brez prejemnikov sorazmernega dela 610,57 evra, prejemnikov sorazmernega dela pa le 193,67 evra.


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media