Vaša svetovalka – mag. Milena Paulini – marec 2013

Vaša svetovalka – mag. Milena Paulini – marec 2013

Dobro je vedeti | mar. '13

Invalidska upokojitev in letni dodatek
Bralec M. D. iz okolice Celja želi vedeti, ali je prav, da mu je bila invalidska pokojnine priznana od 1. 8. 2012 ali pa bi mu morala biti od 2. 7. 2012, ko je invalidska komisija ocenila, da je invalid I. kategorije. Zanima ga še, ali je upravičen do razlike med višjim in nižjim zneskom letnega dodatka, saj je do izplačila invalidske pokojnine prejemal nadomestilo iz invalidskega zavarovanja.

Iz poslane dokumentacije je mogoče sklepati, da je bil bralec delovni invalid III. kategorije in da mu je bila kot brezposelni osebi od marca 2006 dalje priznana pravica do nadomestila za invalidnost. Zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja je invalidska komisija v Celju ugotovila, to pa je potrdila tudi invalidska komisija druge stopnje v Ljubljani, da je invalid I. kategorije od 2. 7. 2012 dalje. Kadar se invalidnost poslabša, se po zakonu, veljavnem do 31. 12. 2012, pravica spremeni s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe invalidnosti, pri bralcu torej 1. 8. 2012, ko mu tudi gre pravica do invalidske pokojnine. Bralec je tako dobil odločbo, s katero je bilo pravilno odločeno.
Z veljavnostjo zakona o uravnoteženju javnih financ so se spremenili pogoji za izplačilo letnega dodatka, zaradi česar se je letni dodatek izplačal uživalcem skupaj z izplačilom rednih pokojnin za julij 2012. Uživalcem nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki ne prejemajo plače ali niso vključeni v zavarovanje ali pa so vključeni v zavarovanje in so zdravstveno zavarovani kot uživalci dajatve iz invalidskega zavarovanja, se je z julijskim nakazilom nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki ni presegalo 622 evrov, izplačal letni dodatek v višini 166 evrov. Ker pa je bralcu invalidska pokojnina priznana s 1.8.2012, ni podlage za izplačilo razlike do letnega dodatka, ki bi mu kot invalidskemu upokojencu s pokojnino do 414 evrov šel v višini 367,95 evra.

Pokojnina in prostovoljno plačevanje obveznega zavarovanja
Bralka A. N. z Bleda, rojena leta 1957, je do konca leta 2012 imela skupne pokojninske dobe 37 let in 4 mesece. Ker je brezposelna, si že od decembra 2004 dalje sama plačuje prispevke za pokojninsko zavarovanje. Po informacijah, da bo zaradi tega imela trajno znižano pokojnino, poleg tega pa so se z novim zakonom prispevki povečali kar za trikrat, jo zanima, ali se ji sploh še splača plačevati prispevke, saj niti ne ve, kdaj se bo lahko upokojila in kakšno bo znižanje pokojnine.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki velja od 1. 1. 2013 dalje, zaostruje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine tako glede starosti, kot tudi pokojninske dobe ter uvaja pravico do predčasne pokojnine. Poleg tega razlikuje pokojninsko dobo brez dokupa od pokojninske dobe, kar vpliva na izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine in za njeno odmero.
Upoštevaje bralkino starost in dejstvo, da si vse od leta 2004 sama plačuje obvezno zavarovanje, bo lahko pri prvem izpolnjenem pogoju starosti uveljavila le pravico do predčasne pokojnine, če bo ob tem izpolnjen pogoj pokojninske dobe. V prehodnem obdobju do leta 2018 se postopoma dvigujejo pogoji starosti in pokojninske dobe za predčasno pokojnino. V letu 2013 mora zavarovanka za uveljavitev pravice do predčasne pokojnine  izpolniti pogoj starosti 58 let ter 38 let in 4 mesece pokojninske dobe. Vsako naslednje leto se pogoj starosti in pokojninske dobe povečuje za 4 mesece, tako da bo leta 2018 zahtevana starost za predčasno pokojnino 59 let 8 mesecev in 40 let pokojninske dobe, leta 2019 pa končna starost 60 let in 40 let pokojninske dobe.
Bralka bo pogoje za predčasno pokojnino izpolnila, ko bo dopolnila starost 59 let, to je leta 2016, če bo izpolnjevala tudi pogoj pokojninske dobe 39 let in 4 mesece. Če bo bralka še naprej prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje, bo pogoj pokojninske dobe izpolnila pred izpolnitvijo pogoja starosti, to je že 31. 12. 2014, saj bo takrat že imela 39 let in 4 mesece pokojninske dobe. Ker zakon določa, da se predčasna pokojnina odmeri tako kot starostna glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, nato pa se vsak mesec manjkajoče starosti do 65 let ali v prehodnem obdobju od nižje starosti (za zavarovanko leta 2013 do 61 let in 6 mesecev, ki se nato vsako leto povečuje po 6 mesecev vse do starosti 65 let v leta 2020), zmanjša za 0,3 odstotka. Bralki se bo tako predčasna pokojnina odmerila glede na dopolnjeno pokojninsko dobo 39 let in 4 mesece, s tem da se bo ta trajno zmanjšala za 14,4 odstotka (razlika med 59 letom in 63 letom starosti – 48 x 0,3%).
Ali bo bralka še prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje, ki ne šteje v pokojninsko dobo brez dokupa, je njena osebna odločitev. Ker pa ji za uveljavitev pravice do predčasne pokojnine čez tri leta manjkata le še dve leti pokojninske dobe, je verjetno smiselno, da ostane še naprej vključena v to zavarovanje. Pravico do starostne pokojnine bi namreč lahko uveljavila šele pri starosti 65 let, ker zakon pri tej starosti določa le pogoj 15 let zavarovalne dobe, kar pa bralka že izpolnjuje.


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media