Vaš svetovalec – mag. Janez Tekavc- marec 2013

Vaš svetovalec – mag. Janez Tekavc- marec 2013

Dobro je vedeti | mar. '13

Pravice solastnikov
Bralka in njena hči sta solastnici hiše, v kateri živita. Hči je postala četrtinska solastnica na podlagi dedovanja po pokojnem očetu (bralkinem možu) in s svojo družino uporablja prvo nadstropje ter pretežni del kleti, bralka pa večinoma uporablja le pritličje ter neznaten del kleti za shranjevanje ozimnice. Hči zdaj želi preurediti še podstrešje v mansardno stanovanje, s čimer pa se bralka ne strinja, saj se boji, da bi se v mansardo vselil vnuk, ki bo potem verjetno pripeljal še svojo prijateljico, s katero pa ima bralka slabe izkušnje. Bralko zanima, kaj lahko stori.
Solastniki lahko nepremičnine uporabljajo v skladu s svojimi solastniškimi deleži. Očitno je, da bralkina hči uporablja več kot svoj četrtinski delež, saj ima v posesti skoraj dve etaži od treh, ki so v uporabi. Bralka bi lahko, pravno gledano, že zdaj zahtevala od hčerke, da izprazni in ji izroči prostore, ki presegajo njen zapuščinski delež.
Tega pa verjetno ne bo zahtevala, čeprav je do tega upravičena. Nedvomno pa je zdaj pravi čas, da hčeri odločno pove, da se s preureditvijo mansarde ne strinja in je tudi ne dovoli. Sprememba namembnosti mansarde, ki je še neizdelano podstrešje, je dovoljena le s soglasjem vseh solastnikov. Če se bralka ne strinja s prenovo podstrešja, ga pač ni dovoljeno preurediti.
Če bo hči zaprosila za gradbeno dovoljenje, bo lahko bralka svoje nasprotovanje izrekla že v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, kar bo privedlo do tega, da bo upravna enota zavrnila zahtevo.
Če pa hči ne bo zaprosila za izdajo gradbenega dovoljenja ali če bo začela s preureditvijo kljub temu, da bo zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja zavrnjena, pa lahko bralka da prijavo na gradbeno inšpekcijo, ki bo izdala odločbo o ustavitvi del in prepovedi gradnje. Bralka ima tudi možnost vložiti tožbo in z njo zahtevati, da sodišče hčerki prepove gradbena dela, kot tudi uporabo stavbe nad deležem, katerega lastnica je.
Kar zadeva bralkin strah, da bi se v stanovanje vselil vnuk s svojo prijateljico, pa naj poudarim, da vnuk nima pravne podlage za samostojno bivanje v hiši, saj ni solastnik hiše niti najemnik. Bivanja v mansardi mu ne more dovoliti niti njegova mati (hči naše bralke), saj lahko razpolaga le s svojim deležem hiše, to je s četrtino hiše, ki pa jo že sama več kot izkorišča, saj uporablja skoraj dve etaži. Bralka tako lahko od vnuka zahteva, da se izseli iz vseh prostorov, ki niso v lasti hčerke. Hči mu namreč lahko dovoli bivanje le v svojih prostorih, ne pa tudi v prostorih bralke ali v skupnih prostorih. Enako velja tudi za vnukovo prijateljico.

Lastništvo hiše do smrti
Bralec bi rad sinu podaril hišo, vendar pa želi ostati njen lastnik in jo do svoje smrti uporabljati tako kot doslej. Zanima ga, kako naj naredi, da bo sin postal lastnik hiše, za katero pa ne bi želel, da prešla iz družine.
Bralec ima več možnosti, da hiša preide v last in posest sina šele po njegovi smrti. Hišo mu lahko izrecno zapusti z oporoko, lahko mu nameni volilo ali pa sklene s sinom pogodbo o darilu v primeru svoje smrti.
Če se bo bralec odločil za oporoko, mora v njej izrecno zapisati, da želi, da sin postane lastnik prav te hiše, pri čemer pa mora upoštevati nujne deleže preostalih dedičev. Če pa se bo odločil za darilno pogodbo v primeru svoje smrti, mora upoštevati, da gre za darilno pogodbo, pri kateri je izročitev darila odložena do njegove smrti, kar posledično pomeni, da z darilom ne more več popolnoma svobodno razpolagati, saj ima njegov sin kot obdarjenec določena pričakovanja, povezana z darilom.
Posebnost darilne pogodbe v primeru smrti je, da je veljavna le, če je sklenjena v obliki notarskega zapisa in če je listina o sklenjeni pogodbi izročena obdarjencu, se pravi bralčevemu sinu. Z darilno pogodbo se bralec zaveže neodplačno prenesti lastninsko pravico na svojega sina, pri čemer sin pridobi darilo, se pravi, da postane lastnik družinske hiše šele po očetovi smrti. Tudi v tem primeru je treba upoštevati pravico morebitnih drugih dedičev do nujnega deleža.
Nujni dediči so bralčevi otroci in zakonec ali zunajzakonski partner. V primeru, da bi kateri od otrok umrl pred bralcem, bi bili dediči vnuki. Če pa bralec ne bi imel otrok niti ne bi bilo njihovih potomcev, bi bili nujni dediči njegovi starši in zakonec ali zunajzakonski partner. Če tudi teh ni, bi bili nujni dediči potencialno dedki in babice ter bratje in sestre, vendar le v primeru, da bi bili ti trajno nezmožni za delo in ne bi imeli potrebnih sredstev za življenje.

 


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media