Kašelj

Kašelj

Dobro počutje | mar. '13

V zimskih mesecih je vse več ljudi, ki kašljajo povsod, kjer se družimo - v nakupovalnih centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, tudi na delovnih mestih. Kašelj je naraven obrambni mehanizem telesa, ki nastane zaradi različnih draženj sluznice dihal, da bi se dihalne poti očistile sluzi, tujka in drugih dražljivcev ali ovir. Receptorji za kašelj so razporejeni po dihalnih poteh od žrela do najmanjših sapnic, ki vodijo v pljučne mešičke.

Poznamo dve vrsti kašlja. Suh kašelj (dražeč, neproduktiven) brez izkašljevanja sluzi, ki potrebuje pripravke za umirjanje, in produktiven kašelj z izločanjem sluzi, pri katerem si pomagamo s pripravki za lažje izkašljevanje.
Suh kašelj lahko ves čas ostane suh, dražeč ali kasneje preide v produktiven kašelj, ki  nastane zaradi povečanega izločanja goste sluzi v pljučih, a je organizem ne more sproti očistiti iz pljuč. Zato pride do zastajanja sluzi, do občutka, da imamo pljuča polna in da težko dihamo. Pri kašlju nastane v pljučih velik tlak, s pomočjo katerega izkašljamo tudi gostejšo sluz.
Vzroki za kašelj
Infekcije zgornjih dihalnih poti
. Pogost vzrok za kašelj so vnetja zgornjih dihal, ki so posledica virusne okužbe. Najpogostejši je suh, dražeč kašelj, ki le kdaj pa kdaj kasneje preide v produktiven kašelj. Pri otroku lahko vnetje v zgornjih dihalih povzroči zožitev dihalnih poti, kar pa lahko povzroči krup (stanje, ki ga označuje hripavost, slišno dihanje in lajajoč kašelj) ter oteženo dihanje.
Vdihavanje alergenov, dražečih plinov in dima. Veliko kašljev je posledica tega, da prah, plini ali dim (cigaretni dim!) dražijo dihalne poti.
Kronični bronhitis. Vnetje bronhijev, dihalnih poti povzroča gosto sluz in izmeček ter hud kašelj. Pogosto se pojavlja pri kadilcih, lahko je tudi posledica okužbe.
Pljučnica. Vnetje v pljučnem tkivu pri pljučnici povzroča boleč in produktiven kašelj. Pri virusnem bronhitisu in virusni pljučnici je kašelj pogosto suh in trdovraten ter moti spanec.
Bronhospazem (začasna zožitev sapnic). Povzroča suh kašelj, ki je po navadi hujši ponoči. Značilen je za astmo, vendar je tudi lahko posledica okužbe ali alergične reakcije.
Bronhiektazije (razširjenost ali zmaličenost sapnic). Pri tem stanju se v sapnicah nabirajo velike količine gnojnega izmečka, kar bolnika stalno sili h kašlju in po navadi je izmečka obilo, včasih je celo krvavkast.
Kronična pljučna bolezen (KOPB), za katero so značilni kratka sapa, kroničen kašelj ter povečano nastajanje sluzi in izpljunkov. Kajenje je najpogosteje vzrok zanjo.
Pnevmokonioze (obolenje pljuč zaradi vdihavanja prahu) pogosto spremlja tudi kratka sapa.
Tujek. Če se vdihani tujek (npr. bonbon) zaustavi v grlu, povzroči silovit kašelj. Če pa potuje navzdol in zamaši sapnico, se na tem mestu pojavi vnetje in izločanje sluzi, zaradi tega pa tudi trdovraten kašelj.
Pljučni edem (nabiranje tekočine v pljučih), najpogosteje pri srčnem popuščanju. Sprva je kašelj suh, nato se pojavi penast in krvavkast izmeček.
Maligno obolenje (karcinom bronhija, zasevki). Sprva je kašelj zmeren, nato postane hujši, pojavi se krvavkast izmeček.
Kašelj se pojavi tudi pri drugih obolenjih, denimo pri pljučni emboliji, gastroezofagealnem refluksu (vračanje želodčne kisline iz želodca navzgor), sarkoidozi (bolezen neznanega vzroka, ki prizadene več organov), pri vzdraženju receptorjev zunaj spodnjih dihalnih poti (ušesni kanali, prepona, pljučna mrena, nos, žrelo) ali pa ga povzroči psihogeni dejavnik (kašelj se razvije kot živčna reakcija na stres).
Kdaj umiriti in kdaj spodbujati kašelj
Pri suhem kašlju, kjer večkrat čutimo draženje v grlu ali niže v sapniku, uporabimo pripravke za umirjanje kašlja, kot je, denimo, slezov sirup ali čaj iz sleza, enako dober je trpotčev sirup ali čaj. Te snovi prekrijejo sluznice s tanko zaščitno plastjo in tako umirjajo kašelj, sproščajo pa tudi krče gladkih dihalnih mišic v steni zgornjih dihal.
Pri produktivnem kašlju uporabljamo pripravke, ki redčijo gosto sluz, da postane manj gosta in lepljiva ter jo laže izkašljamo. Takih pripravkov je veliko, denimo  iz bršljanovih listov; podobno deluje sirup timijana, čaj iz materine dušice.
Zelo pomembno je, da pijemo veliko tekočine v obliki čajev in drugih toplih napitkov, tudi navadne vode. Primerna hidriranost telesa bo omogočala optimalno vlaženje sluznice dihal, toplota v napitkih pa bo delovala lokalno, saj sta sapnik in požiralnik v neposredni bližini in bo tako izboljšana prekrvavljenost tega območja dihal. To bo omogočilo hitreje čiščenje dihal in lažje dihanje.
Kdaj se je treba posvetovati z zdravnikom: kadar traja kašelj več kot teden dni, kadar je kašelj hud in ga spremlja bolečina v prsih; če dlje časa izkašljujemo zelenkast izmeček; kadar opazimo kri v izmečku in seveda, če imamo težave z dihanjem.
Pozorni moramo biti na spremljajoče simptome:
• dušenje ali piskanje se pojavlja pri astmi, pljučni emboliji, pljučnici,...
• nočno dušenje v napadih se pojavlja pri srčnem popuščanju
• pri bolnikih, ki imajo alergije, posumimo na astmo ali sinusitis (vnetje sinusov)
• pri hripavosti so lahko prizadete glasilke ali laringealni živec (n.recurens)
• vročina in mrzlica opozarjata na infekcijo
• bolečina v prsnem košu pa lahko kaže na obolenje srca (ishemično bolezen srca) ali obolenje požiralnika (refluks)
Zdravljenje je odvisno od osnovne bolezni. Antibiotiki so potrebni pri bakterijski okužbi, pri astmi pa so potrebni bronhodilatatorji ali kortikosteroidi. Pri bronhiektazijah in kroničnem bronhitisu svetujemo dihalne vaje z dreniranjem (ležanje v položaju, ki omogoča odtekanje sluzi iz bronhija, se pravi z zgornjim delom telesa poševno navzdol).


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media