Srečnih šestdeset pomladi
Dejavniki, ki resnično vplivajo na mešanico sreče, so trdni medsebojni odnosi, zdravo sprejemanje sebe in dobro zdravje ter velika skrivnost, to je cilj in smisel v življenju.
Starost je tako kot otroštvo polna presenečenj, pričakovanj, pa tudi bolečin, ki pridejo in gredo. Pa vendar se je naša kultura zelo boji. Spremenili smo jo v nekaj groznega, čeprav je staranje povsem naraven in normalen proces. Ustvarili smo kulturo, ki časti mladost in zato škoduje vsem.
V zdravniških knjigah bomo v poglavju o pojavih staranja brali o različnih boleznih, ki spremljajo naraščajoče obrabljanje organizma. Vedno hujša okostenelost hrustančnih ploščic in popuščanje prožnosti vezi naredi telo bolj togo. Gibljivost sklepov popušča, hoja postane negotova in dobimo občutek, kot da bi nam primanjkovalo maže za sklepe. Spomin popušča in naraščajoče poapnenje žil povečuje krvni pritisk. Človek ne prenese več večjih telesnih naporov. Tako približno se glasijo opisi, ki slehernemu, ki ima za seboj 60 pomladi, lahko odvzamejo nekaj veselja do življenja.
Spremenimo pogled
Zdravo sprejemanje sebe. Ali je takšna usoda za vsakogar nespremenljiva?
Spomin in duševna svežina sta pri nekaterih presenetljivo dobra. Če nekoliko pobliže opazujemo življenje takih ljudi, vedno ugotovimo naslednje značilnosti. So priletni ljudje, ki gredo vsak dan na sprehod in se ob tej priložnosti nadihajo dovolj kisika. Taki ljudje žive preprosto in zmerno. Privoščijo si dovolj spanca, docela izključijo dnevne vtise in nobenih skrbi ne nosijo s seboj. Staranja sicer ne preprečijo, notranje pa ostanejo mladi in gibki. Res pa je umetnost, da se človek ne jezi preveč, temveč hvaležno ceni vse lepo.
Medsebojni odnosi. Podporne skupine so nova družbena norma. Skupine obstajajo za vse težave, s katerimi se srečujejo posamezniki. Spoznavamo, da se nam ni treba truditi, da bi vse odkrili sami. Ni nam treba tičati v svojih vzorcih, lahko se pridružimo skupini, ki jo sestavljajo ljudje s podobnimi težavami, in skupaj najdemo pozitivne rešitve. Ne posedamo, ne objokujemo preteklosti in se ne pritožujemo, temveč živimo naprej.
Bogastvo pozitivnih misli
Razmišljajmo takole: Odločam se za misli, ki mi s staranjem dajejo občutek miru in ugodja. Zato sklenem, da si bom vsak dan vzel nekaj časa za to, da bom v stiku z naravo. Obdaroval bom vsakogar, ki ga bom srečal; lahko je to pohvala ali le nasmeh. Hvaležno bom sprejel darove narave: sonce, prvo pomladno cvetlico, ptičje petje. Kaj nam dela pomlad tako lepo? Ali ni to ljubko žvrgolenje ptic? Iz njihovih grl kipi pesem hvaležnosti, zanosa in notranje predanosti. Tudi mi lahko s petjem izražamo svoja občutja. Dan bom začel s sklepom, da ne bom razsojal o ničemer, kar bom doživel. Ljudi, okoliščine in dogodke bom sprejemal takšne, kakršni so, odrekel se bom potrebi po tem, da za vsako ceno branim svoja stališča.
Sedanjost bom sprejemal takšno, kakršna je, prihodnost pa bom ustvarjal s svojimi najiskrenejšimi nameni in željami. Vsak dan se bom spraševal, kako naj pomagam drugim. Odgovori mi bodo omogočili, da bom z ljubeznijo pomagal in služil svojim bližnjim. Dobronamerne besede, tolažba, ohrabritev bodo postale glasnik dobrega. To nam uspe le tedaj, ko je naše srce na pravem mestu. Še nečesa se mora jezik naučiti za hude časih. Če noče izdati prijatelja ali brata, mora molčati in tako sovražniku prekrižati zlobne namene. Tudi bedak bo videti pameten, če bo znal molčati. Besede so srebro, molk zlato. V naših mislih je izvor življenja in dejanja, njun glasnik pa je naš jezik.
Modri človek starega veka opominja mladino z besedami: spominjaj se konca že v svoji mladosti, preden pridejo težavni dnevi in se približajo leta, o katerih boš dejal, da ti niso prav nič všeč. Tisti, ki bo do visoke starosti imel pravilen odnos do vsega naravnega, se ne bo pritoževal nad starostnimi težavami, kajti njegovo srce bo ostalo mlado.
