Ohraniti želim staro izdelavo in postopke

Zgodbe | mar. '13

Andreja Stržinar iz Hotavelj v Poljanski dolini šiva kostume s pravljičnim pridihom. To so srednjeveški in renesančni kostumi, poleg tega pa je oblekla že nemalo folklornih skupin, tudi otroških. Po poklicu je tekstilno-konfekcijski tehnik in ta poklic ji je pisan na kožo, saj si je že v osnovni šoli sama izdelovala oblačila.

Vse se je pravzaprav začelo z lutkami, saj je njena sestra Jana Stržinar, umetnica, ki dela z lutkami, in Andreja ji je z veseljem naredila kako oblačilo zanje. Takrat jo je potegnilo v gledališko kostumografijo in v četrtem letniku je za temo zaključnega izpita izbrala gledališke obleke in se ob tem seznanila z Gledališkim ateljejem v Ljubljani. Takoj po končani šoli se je tam tudi zaposlila.
Andreja še danes vse izdeluje po starih postopkih, ki se jih je naučila od tamkajšnjih krojaških mojstrov. »Občudovala sem jih, kako znajo delati s platnom, kakšna je bila tista prava stara izdelava. Vse se je delalo po meri, za vsakega igralca ali pevca, za vsako vlogo posebej.« V ateljeju je ostala 12 let, opravljala je tapetniška in kašerska dela ter barvala blago za kostume po zahtevi kostumografa. Sodelovala je tudi pri izdelavi scene in rekvizitov za predstave ter izdelovala moške kostume. Vsak dan se je iz Bačen vozila v Ljubljano in nazaj, ker je bilo naporno usklajevati zahteve službe in družine, se je odločila za samostojno pot.
Delo, ki ga opravlja zdaj, daje več notranjega zadovoljstva, saj sama od začetka do konca izdela vsak kos oblačila. Sodeluje z Javnim skladom za kulturne dejavnosti RS (JSKD), veliko ji je, denimo, pomagal Bojan Knific z nasveti, kakšen kroj in kakšne detajle naj uporabi pri katerem od kostumov. Brez njega, pravi, bi težko delala na začetku samostojne poti. Redno se udeležuje tudi skladovih seminarjev za šivilje kostumov. Preden se loti dela, si mora pozorno ogledati veliko slik izvirnih oblačil in vsak njen izdelek je unikat.
Andreja največ sodeluje s folklorno skupino Tine Rožanc iz Ljubljane, članica te skupine Alenka Pakiž ji veliko pomaga s strokovnimi nasveti pri oblikovanju oblačil. »Vesela sem, da se lahko zanesem nanjo, povsem nesebično mi razdaja svoje znanje in tudi njo veseli, da se ukvarjam s šivanjem kostumov. Želim si, da bi se stara izdelava ohranila, saj skoraj nihče več ne dela po starih postopkih.«
Izdeluje tudi historične kostume za različna društva ter se pri tem vključuje v občinske projekte. Lani je na primer v Škofji Loki vodila tečaj šivanja srednjeveških kostumov, ki so jih ženske nosile na srednjeveških dnevih.
»Največ naročil za zgodovinske kostume pa dobim iz plesne skupine Celestina iz Brežic, ki pleše renesančne plese, in skupine KUD Cortesia – ansambel za renesančno glasbo in ples iz Ljubljane, pa tudi kak posameznik se najde, ki se ljubiteljsko ukvarja s tem. Mag. Jasna Vastl z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo pa mi kot kostumografinja pomaga pri izdelavi.«
Kljub zahtevnosti izdelave in dragocenemu znanju, ki je potrebno pri takem delu, pa se je s to dejavnostjo težko preživeti. Andreja je poleg tega samohranilka s tremi otroki, najmlajša je še v vrtcu. K sreči ima doma še očeta in starejšo sestro, ki jih lahko popazita, medtem ko ona dela. Delavnico je najela v prostorih trgovskega centra v Gorenji vasi, da jo je lahko opremila, pa ji je z velikodušno donacijo pomagal upokojenec Viktor Potočnik s Stirpnika nad Selško dolino.