Varno sobivanje velikih in majhnih
Urejanje bivalnega okolja je kot nikoli dokončana zgodba. Družina se nenehno spreminja, se povečuje ali zmanjšuje. Pogosto v enem bivališču prebiva več generacij skupaj. Ni enostavno ustvariti ravnotežja med velikostjo prostora in željami posameznih stanovalcev.
Odraščanje v medgeneracijskem sožitju je neprecenljivo za otrokov razvoj in socializacijo. Otroci, ki odraščajo s starimi starši in z drugimi člani razširjene družine, imajo bolj razvit čut za bližnjega in večje sposobnosti dojemanja ter sporazumevanja z ljudmi..
Doseči kakovostno in varno sožitje več generacij v enem stanovanju ali hiši ni preprosta zahteva. Vsaka generacija ima svoje značilne potrebe in zahteve ter svojski življenjski ritem. Starejši potrebujejo več miru, imajo utečene navade in počasnejši ritem. Mladi, predvsem otroci pa potrebujejo več gibanja in raznovrstnih dejavnosti, njihov hiter življenjski ritem povzroča tudi več hrupa, zato poskrbimo za zvočno izolacijo. Najbolje je, da oblikujemo več povsem ali delno ločenih bivalnih enot. Predvsem ločene, uporabnikom prilagojene kopalnice so zelo zaželene.
Za najstarejše in najmlajše stanovalce veljajo nekatere skupne varnostne zahteve pri urejanju bivališča. Ustrezno razporejeno stabilno pohištvo brez ostrih robov in zadosti široki prehodi omogočajo varno gibanje po stanovanju, ne da bi se spotikali in padali ali se udarjali ob pohištvo. Talne obloge v stanovanju naj bodo nedrseče in lahke za vzdrževanje ter čim bolj enotne, izognimo se nepotrebnim pragovom. Radiatorje in druga grelna telesa primerno zaščitimo, da ne pride do nezgod. Zavarovati moramo vtičnice in paziti, da naokrog ležijo žice. Poskrbimo za red v posameznih bivalnih prostorih in za dobro osvetlitev. Naučimo otroke, da ne puščajo igrač po tleh in da vedno vse pospravijo na svoje mesto, da ne pride do padca. Nevarne so predvsem igrače na stopnišču, pa tudi mokra in zato spolzka tla v kopalnici.
Otroška soba je svet zase
Stari starši velikokrat prispevajo k nakupu opreme za otroško sobo. Ročno spretni pa lahko katerega od elementov izdelajo ali okrasijo kar sami. Stari starši naj pri opremljanju otroške sobe vsekakor upoštevajo želje otrok, ki bodo v njej prebivali. Otroška soba se spreminja skozi posamezna obdobja njihovega življenja. Idealna notranja oprema raste z otrokom. Je varna in praktična za uporabo, vzdržljiva ter zdravju neškodljiva. Pohištvo z mehko zaobljenimi lesenimi robovi naj bo trdno in stabilno. Po njem naj ne bo mogoče plezati. Še zlasti nevarni so predali in odprte police, ki morajo biti dobro pritrjene. Preverite, ali je pohištvo še dovolj stabilno, če odprete vse predale hkrati. Ne pozabite zaščititi vtičnic in kablov.
Otroci se radi igrajo na tleh, topla talna obloga ali primerna preproga naj bo lahka za čiščenje. Igrače lahko pospravimo v zaboje, primerne tudi za sedenje. Izbira primerne postelje in vzmetnice je izredno pomembna, saj bo otrok na njej prespal kar nekaj let. Delovna miza in stol naj bosta po višini prilagodljiva otrokovi rasti. Pomembna je kakovostna osvetlitev prostora. Prevladuje naj dnevna svetloba. Otroci imajo radi barve in vzorce ter različne stenske okrase. Za otrokovo dobro počutje je pomembno zadostno dovajanje svežega zraka ali učinkovito prezračevanje. Soba mora biti pozimi primerno topla in hladna poleti.
Če je otrok pogosto na obisku ali v varstvu pri starih starših, naj del stanovanja namenijo posebej njemu, za igranje in za počitek. Čas, ki ga vnuki preživijo s starimi starši, je prijeten tudi brez igrač, ki so jih vajeni doma. Pripovedovanje zgodb iz otroštva dedkov in babic spodbuja otroško domišljijo in krepi vezi. Zlasti v prijetno urejenem kotičku za udobno sedenje.
Ko pomoč postane neizbežna
Velikokrat se znajdemo v okoliščinah, ko potrebujemo rezervno ležišče ali sobo za goste. Morda za priložnostno namestitev gostov, morda za daljše časovno obdobje, denimo za vnukinjo ali vnuka, ki pride študirat v vaše mesto. Ali pa potrebujemo sobo za negovalko, ki nam pomaga, ko nekaterih opravil sami ne zmoremo več. Sobivanje uredimo tako, da vsem omogoča zasebnost, obenem pa hitro komunikacijo. V večjem stanovanju uredimo samostojno sobo za goste. Vanjo postavimo vsaj osnovno opremo - ležišče, garderobna omara in pisalna miza s stolom. Če je prostor, še vsaj fotelj ali kavč ter police ali kako drugo odlagalno površino, morda predalnik. Ležišče je lahko samostojna postelja, lahko pa tudi kateri od različnih modelov dvižnih postelj v omari, ki se dobro prilagodi prostoru. Tako tudi majhna soba zlahka ostane urejena, zračna in pospravljena. V nadstandardno visokih prostorih uredimo posteljo na omarastem pohištvu ali podestu, galeriji, dostopni po stopnicah ali lestvi. Z mostom nad ležiščem ali sediščem pridobimo prostor za shranjevanje, obenem pa soba ni prenapolnjena. Pohištvo v manjših prostorih naj bo enostavno in svetlih barv, ki povečajo prostor. Sodobni elementi notranje opreme so tudi večnamenski (lahko so sestavljivi ali zložljivi, raztegljivi ali izvlečni in podobno) ter prostoru primernih, ne prevelikih dimenzij. Vse bolj se uveljavlja prilagodljivo pohištvo. To so sodobne inovativne in minimalistične variante pohištva za vse prostore, imenovane tudi »vse v enem«, ki se le z nekaj potezami preoblikujejo (denimo iz delovnega kotička nastane ležišče in podobno). Tako lahko tudi na manjšem prostoru s sestavljanjem, zlaganjem, razstavljanjem ali prelaganjem elementov enostavno ustvarimo različne bivalne vsebine. Za večnamenske bivalne prostore so zelo primerne postelje, skrite v omari za kavčem ali za kotno sedežno garnituro.
Za starejše je zelo pomemben občutek samostojnosti v bivanju in skrbi zase. Ena od možnosti za ureditev varnega bivanja v domačem okolju je tudi stalna prisotnost negovalke ali osebe, ki nam pomaga in nam omogoča kakovostno in dostojno bivanje ter varno samostojnost v mejah naših zmožnosti.
