Prispevek za prostovoljno zavarovanje znižan, pravice nespremenjene
Novi zakon o PIZ je zvišal prispevek za prostovoljno vključitev v pokojninsko zavarovanje s 57 na 190 evrov na mesec. Poleg tega pa po novem tako pridobljena pokojninska doba ne omogoča izpolnitve pogojev za upokojitev pri nižji starosti. Vse to je povzročilo veliko ogorčenja in nezadovoljstva ter vplivalo tudi na veliko število odjav iz tega zavarovanja in posledično na popravek zakona. Po novem naj bi bil letos prispevek 59,43 evra.
Vlada je marca poslala državnemu zboru predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2A, ki naj bi znižal ta prispevek. ZPIZ-2 je v primerjavi s prejšnjim zakonom razširil možnosti za prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje, obenem pa znatno zvišal osnovo za obračun prispevka. Dvignil jo je na 60 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji. Navedena osnova še ne velja v letu 2013. Nadomešča jo znesek minimalne plače, kar pa vseeno znatno zviša mesečni prispevek. ZPIZ-2 pa je odpravil tudi možnost izbire zavarovanja za ožji in širši obseg.
Ker je minimalna plača od 1. januarja letos 783,66 evra, je prispevek za prostovoljno vključitev v zavarovanje 190,82 evra. Do konca leta 2012 pa je bil za tiste, ki so se zavarovali za ožji obseg pravic, le 57,89 evra, za širši obseg pa 221,48 evra, a z nekaterimi izjemami, ko so lahko zavarovanci plačevali nižje zneske.
Zaradi tako velikega zvišanja prispevka se je veliko zlasti brezposelnih, ki so bili zavarovani za ožji obseg pravic, odjavilo iz tega zavarovanja. Predlagana zakonska sprememba prav za te osebe (ne pa tudi za druge, ki se lahko prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje), predvideva postopen dvig minimalne zavarovalne osnove na že prej navedenih 60 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na posamezni mesec. Tako naj bi v letošnjem letu znašala 16 odstotkov povprečne plače, kar je 59,43 evra, prihodnje leto 20 odstotkov, nato 30, 40 in 50 odstotkov. Višina osnove, določene v prvem odstavku 149. člena ZPIZ-2 (60 odstotkov), bi po predlogu zakona začela veljati šele leta 2018.
Ker naj bi se spremembe zakona uporabljale od začetka leta, bo pokojninski zavod prizadetim po uradni dolžnosti vrnil razliko. Tistim, ki so izstopili iz zavarovanja, pa je omogočena vnovična vključitev od 1. 1. 2013 dalje, če bodo vložili prijavo v 30 dnevih, prispevek pa plačali v 60 dnevih po uveljavitvi predlaganega zakona.
Prostovoljno plačana doba se ne šteje v pokojninsko dobo brez dokupa
Predlagani zakon pa ne zadeva obravnave na ta način pridobljene zavarovalne dobe, ki je bila poleg višjega prispevka za številne dosedanje zavarovance odločujoč razlog za izstop iz zavarovanja. Ker je ta doba pridobljena na podlagi prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje, se po ZPIZ-2 (za razliko od prejšnjega zakona) ne šteje v pokojninsko dobo brez dokupa, ki omogoča izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti.
Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) zahteva za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti tudi dopolnitev predpisane »pokojninske dobe brez dokupa«. Taka doba obsega glede na zakonsko definicijo obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti, vendar brez dokupa pokojninske dobe.
Pokojninska doba brez dokupa ni enaka »delovni dobi«, uvedeni s prejšnjim zakonom. To dejstvo že ob začetku uveljavljanja ZPIZ-2 povzroča številne težave in buri duhove, saj večina prizadetih ne vidi razlike med obema pojmoma. Je pa ob natančnem branju obeh definicij razlika očitna. Delovna doba je med drugim obsegala tudi kasneje priznano obdobje skrbi za otroka v prvem letu njegove starosti, če starš v tem času ni bil zavarovan, in obdobje, v katerem se je oseba prostovoljno vključila v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Obeh navedenih obdobij pa v pokojninsko dobo brez dokupa ni mogoče šteti, ker ne gre za obdobji obvezne vključitve v obvezno pokojninsko zavarovanje. Kritiki novi ureditve očitajo neenako obravnavo različnih zavarovalnih dob. Še posebej opozarjajo na čas prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje in na njeno neupoštevanje v pokojninsko dobo brez dokupa. Tako rešitev ocenjujejo kot krivično. Mnogi tudi menijo, da ni ustavna, ker nesorazmerno posega v pridobljene, predvsem pa v pričakovane pravice. Enačenje z dokupljeno pokojninsko dobo se jim ne zdi sprejemljivo, ker ima tako pridobljena pokojninska doba značaj prave zavarovalne dobe, pridobljene sproti in s sprotnim plačevanjem prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in ne z enkratnim plačilom, ki sicer velja za dokup. Če na ta način pridobljena pokojninska doba ne more biti pokojninska doba brez dokupa, bi to moralo veljati le za obdobja od uveljavitve ZPIZ-2 in ne za nazaj itd.
Vsekakor pa je treba omeniti še vprašanja o smiselnosti takega zavarovanja in nadaljnjega plačevanja prispevkov. To bo moral oceniti vsak sam. Dejstvo je, da je kljub zvišanju osnove za plačilo prispevkov to relativno ugodno pridobljena zavarovalna doba. Tudi po novem ohranja značaj zavarovalne in posledično tudi pokojninske dobe, ki vpliva tako na izpolnitev pogojev za pridobitev pravic, kot tudi na višino odstotka. Vpliv na pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine je v prehodnem obdobju omejen le na tiste pri višji starosti. Letos lahko ženska pridobi pravico do starostne pokojnine, če je dopolnila starost 61 let in 6 mesecev in najmanj 20 let pokojninske dobe, moški pa pri starosti 63 let in 6 mesecev ter prav tako pri 20 letih pokojninske dobe. Obe obdobji vplivata tudi na izpolnitev pogoja potrebne pokojninske dobe za pridobitev pravice do predčasne pokojnine. Če ženska letos dopolni 58 let starosti in 38 let in 4 mesece pokojninske dobe, moški pa 58 let in 4 mesece starosti ter 40 let pokojninske dobe, izpolnjujeta pogoje za pridobitev pravice do predčasne pokojnine, ki pa je zaradi zmanjšanja trajno nižja od starostne pokojnine.
