Ustavno sodišče je razveljavilo določbe ZUJF
Ustavno sodišče je 14. 3. 2013 končno odločilo o pobudi varuhinje človekovih pravic za oceno ustavnosti nekaterih določb 143. člena zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF). Z odločbo U-I-186/12-34 je razveljavilo drugi, tretji in četrti odstavek tega člena. Vsi prizadeti bodo praviloma aprila dobili nove odločbe, po katerih bodo upravičeni do pokojnin, kakršne so imeli pred znižanjem. Višji zneski pokojnin bodo izplačani z aprilskimi pokojninami, poračun razlike od 1. junija 2013 pa kasneje z junijskimi pokojninami, v skladu s finančnimi zmožnostmi.
Ustavno sodišče je ocenilo, da so bile neustavne tudi navedene določbe, veljavne do konca leta 2012, in to v delih, ki so zadevali upravičence do dela pokojnine za upoštevanje obdobij pokojninske dobe, dopolnjene do 31. 3. 1992 pri nosilcih zavarovanja v drugih republikah nekdanje SFRJ, pokojninskemu zavodu pa je naložilo, da vsem uživalcem pokojnin, ki jim je bila pokojnina odmerjena na podlagi razveljavljenih določb, brez odlašanja izda nove odločbe.
Razveljavitev praviloma učinkuje naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi v uradnem listu, ki pa je bila v času, ko smo pripravljali ta prispevek, na voljo le na spletni strani sodišča, njene javne objave pa še ni bilo.
Razveljavitev zadeva določbe ZUJF, ki so bile podlaga za uskladitev nekaterih pokojnin, za katerih izplačilo zagotavlja del ali vsa potrebna sredstva državni proračun Republike Slovenija, in to izvedeno tako, da so se pokojnine znižale za določene zneske. Ne vpliva pa samo na znižane pokojnine prejemnikov, ki so se zoper izdane ugotovitvene odločbe o znižanju pritožili, o njihovih pritožbah pa zavod doslej še ni odločil, ter na pokojnine tistih, ki so že prejeli odločbe zavoda o pritožbi in so zoper njih zahtevali sodno varstvo. Zaradi odločitve ustavnega sodišča, da mora zavod izdati odločbe vsem uživalcem, ki se jim je pokojnina znižala na podlagi razveljavljenih določb; odločba vpliva tudi na pokojnine prejemnikov znižanih pokojnin, ki se sploh niso pritožili ali pa so se pritožili, vendar zoper odločbe, s katerimi so bile njihove pritožbe zavrnjene, niso pa zahtevali sodnega varstva. Njihove odločbe so namreč postale pravnomočne in bi ostale še naprej v veljavi kljub razveljavitvi izpodbijane zakonske ureditve. Zato bi taki uživalci še naprej prejemali znižane pokojnine. Ker pa je ustavno sodišče ocenilo, da bi bilo to v očitnem nasprotju z ustavnim načelom enakosti, je skladno z zakonskim pooblastilom odločilo, da je treba tudi za te prejemnike odpraviti posledice neustavnosti določb, ki so vplivale na znižanje njihovih pokojnin.
Ustavno sodišče pa ni moglo vzpostaviti popolne enakosti med upokojenci, ki so jih prizadele razveljavljene določbe ZUJF. Upravičenci, ki prejemajo znižane pokojnine na podlagi nepravnomočnih odločb, bodo upravičeni do zneskov pokojnin, kakršne so prejemali pred uveljavitvijo ZUJF in vse od uveljavitve navedenega zakona, upravičeni pa bodo tudi do izplačila razlike. Upravičenci, ki imajo znižanje pokojnin določeno z že pravnomočno odločbo, bodo do zneskov pokojnin pred njihovim znižanjem upravičeni od naslednjega dne po objavi odločbe ustavnega sodišča v uradnem listu, torej jim ne bo izplačana razlika za nazaj. Odpravo posledic neustavnosti za nazaj bi lahko za te upravičence uredil le zakonodajalec z zakonom. Na tako možnost ga ustavno sodišče izrecno opozarja. Pokojninski zavod pa bo zato resornemu ministrstvu predlagal, naj državni zbor sprejme zakon, ki bo omogočal izplačilo razlike za nazaj tudi vsem tistim, ki do tega ne bi bili upravičeni, ker so njihove odločbe o znižanju že pravnomočne. To so vsi, ki se niso pritožili na odločbo o znižanju kot tudi tisti, ki so se pritožili in so tudi te odločbe ali sodbe že pravnomočne.
Ker je od objave odločbe ustavnega sodišča na njegovi spletni strani minilo le nekaj dni, še ni mogoče napovedati, kako jo bodo zavod in sodišče ali morda tudi zakonodajalec izpeljali. Izpeljava namreč zaradi postopkovnih pravil ni enostavna po pravni plati, zaradi različnih okoliščin pa je zelo zahteven tudi tehnični del izvedbe. Tega se je zavedalo tudi ustavno sodišče, ki zavodu ni določilo roka za izpolnitev, temveč mu je naložilo izdajo novih odločb brez odlašanja. Ker je deležnikov več, ni vse odvisno od pokojninskega zavoda, čeprav ga odločba navaja kot edinega izvršitelja. Več o tem bo mogoče zapisati, ko bodo sprejete odločitve o izvedbi.
Popravek
V prejšnji številki smo v prispevku Zakaj tako skromna uskladitev pokojnin? pomotoma zapisali, da je znašala povprečna bruto plača, izplačana za obdobje januar – december 2012 1.554,15 evra. To je povprečni znesek, izplačan za zadnje trimesečje lanskega leta, medtem ko je bilo letno povprečje 1.525,47 evra. Za neljubo pomoto se bralcem opravičujemo.
