Vaša svetovalka – mag. Milena Paulini – april 2013

Vaša svetovalka – mag. Milena Paulini – april 2013

Dobro je vedeti | apr. '13

Invalidnina za telesno okvaro
Bralka M. P. iz Maribora je invalidska upokojenka s 60-odstotno telesno okvaro zaradi bolezni. Poleg že priznane telesne okvare, za katero prejema denarno nadomestilo, ima zdaj še novo diagnozo - degenerativno obolenje rumene pege. Zanima jo, ali je tudi za to telesno okvaro upravičena do invalidnine.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je veljal do 31. 12. 2012, je določal, da zavarovanec pridobi pravico do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, če je telesna okvara najmanj 30-odstotna, in to ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo. Če pa je telesna okvara posledica bolezni ali poškodbe mimo dela, pa je pridobil pravico do invalidnine za najmanj 50-odstotno telesno okvaro, če je ob nastanku dopolnil ustrezno pokojninsko dobo ali je uživalec starostne ali invalidske pokojnine.
Novi zakon, ki velja od 1. 1. 2013, pa ne vsebuje več pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe mimo dela. Do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, lahko zavarovanci pridobijo pravico do invalidnine še po prejšnjem zakonu, vendar le za poškodbo pri delu ali za poklicno bolezen.
Če bralka ali njena osebna zdravnica nista vložili zahtevka za oceno telesne okvare do konca minulega leta, torej še v času veljavnosti prejšnjega zakona, ne more pridobiti pravice do invalidnine za novo telesno okvaro zaradi bolezni, tudi če bi invalidska komisija v izvedenskem mnenju zapisala, da gre za najmanj 50-odstotno okvaro. Že priznana invalidnina za 60-odstotno telesno okvaro pa se ji bo še naprej izplačevala v znesku, ki je bil določen za zadnji mesec pred uveljavitvijo novega zakona, torej za december 2012.

Vdovska pokojnina po razvezanem zakoncu
Bralka A. E. z Gorenjske piše, da se je leta 1999 razvezala, vendar je mož tudi po razvezi živel v skupnem gospodinjstvu. Pred sedmimi leti je umrl, tako da hči, ki bo letos dopolnila 26 let, prejema družinsko pokojnino. Zanima jo, ali bi lahko sama po razvezanem možu dobila dodatek k svoji pokojnini, ki je le malo več kot 500 evrov.
Vdova ali vdovec pridobi po smrti zakonca pravico do vdovske pokojnine, če je pokojnik izpolnjeval splošne pogoje zavarovanca, vdova ali vdovec pa posebne pogoje. Poleg tega pa lahko vdovsko pokojnino pridobi tudi razvezani zakonec, če ima po sodni odločbi ali po sporazumu pravico do preživnine in jo je tudi užival do smrti razvezanega zakonca. Ker je bralka uživalka starostne pokojnine, poleg tega pa iz njenih navedb ne sledi, da bi jo bil razvezani mož dolžan preživljati, predvidevam, da ji s sodbo ali s sporazumom ni bila določena preživnina. Bralka bi lahko kot razvezana vdova le v tem primeru pridobila vdovsko pokojnino ali pa del vdovske pokojnine.
Zakon še določa, da je z vdovo ali vdovcem pri pridobitvi pravice do vdovske pokojnine po umrlem zakoncu izenačen tudi zunajzakonski partner, ki je z njim živel v življenjski skupnosti in je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Taka skupnost temelji na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči, torej mora biti tudi življenjska skupnost med partnerjema po vsebini enaka zakonski skupnosti. Ker zakonca po veljavni zakonodaji kraj skupnega prebivališča določata sporazumno, torej to velja tudi za partnerja, ki živita v zunajzakonski skupnosti, skupno stalno prebivališče ni pomembno pri ugotavljanju dejanskega stanja. Kljub izenačitvi zunajzakonske skupnosti z zakonsko zvezo pa zakon določa trajanje zunajzakonske zveze, in sicer je morala oseba, ki uveljavlja pravico do vdovske pokojnine, pred smrtjo zavarovanca živeti z njim v zunajzakonski skupnosti najmanj tri leta ali zadnje leto pred njegovo smrtjo, če je kadarkoli imela z njim skupnega otroka.
Upoštevaje bralkine navedbe, da sta z možem še po razvezi živela v hiši v skupnem gospodinjstvu, še ni dokaz za obstoj zunajzakonske skupnosti. Če bralka meni  drugače,se bo obstoj zunajzakonski skupnosti ugotavljal na podlagi ustreznih dokazil ter zaslišanja prič v postopku ob morebitnem uveljavljanju pravice do vdovske pokojnine.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media