Znanje in pogum

Zgodbe | apr. '13

Rudi Kronovšek iz Braslovč je že pred četrt stoletja zaznal, da je področje obnovljivih virov energije prava pot v prihodnost. Pri petdesetih letih se je odločil ustanoviti podjetje. Njihov osrednji proizvod so toplote črpalke, ki tudi na mednarodnih inštitutih dosegajo najboljše ocene. Izvažajo jih v Avstrijo, Nemčijo, Italijo in še kam. Po upokojitvi je direktorsko mesto zaupal sinu Bogdanu. Tudi Bogdanova zgodba je zgodba o uspehu – pa ne le poslovnem, pač pa tudi osebnem.

Odlični rezultati potrjujejo, da se je Rudi pred leti odločil prav. Že od ustanovitve dalje dosega njegovo podjetje Termo-tehnika izjemno intenziven razvoj. Na področju sanitarnih toplotnih črpalk dosegajo čedalje boljše rezultate, veliko svoje proizvodnje izvozijo na tuje. Tako oče Rudi, kot sin Bogdan, ki od njegove upokojitve vodi podjetje, poudarjata, da je ob skrbi za najboljšo funkcionalnost in učinkovitost naprav veliko pozornosti namenjene tudi ergonomiji in oblikovanju izdelka. »Tudi izdelek, ki ga postavimo v kurilnico ali v klet, naj bo lep,« pravita. Zato so pri oblikovanju nove generacije toplotnih črpalk za sanitarno vodo in ogrevanje hiš zaprosili za pomoč znanega slovenskega industrijskega oblikovalca profesorja Janeza Smerdelja. Rezultat sodelovanja je sodoben in všečen dizajn. Pred nedavnim je Termo-tehnika praznovala že 20 let delovanja, kar so zaokrožili s 40.000 izdelanimi toplotnimi črpalkami.

Sprejeti in obrniti v dobro
Pri » abrahamu« so mnogi z mislimi že pri upokojitvi, Rudi Kronovšek pa je prav takrat, leta 1993 načrtoval samostojno poslovno pot. Pa ne le zato, ker mu je kazalo, da bo izgubil službo zaradi zaprtja razvojnega inštituta Gorenja, kjer je bil zaposlen, ampak tudi zato, da izsledki tega dela ni bi šli v nič. Kot vodja programa obnovljivih virov energije je spoznal, da je to smer, ki vodi v prihodnost. Ob nezanesljivem delovnem mestu se je kot univerzitetni diplomirani inženir strojništva zato še laže odločil, da gre na svoje. Še z dvema kolegoma so začeli s proizvodnjo toplotnih črpalk in hladilnih sistemov, primernih tudi za vinske kleti. Ti izdelki so takoj našli svoje kupce; lahko bi rekli tudi nasprotno, da so jih kupci, domači in iz tujine, poiskali, še zlasti zato , ker dober glas seže v deveto vas.
»Tast mi je odstopil ključavničarsko delavnico, veliko kakih 50 kvadratnih metrov in tako se je vse začelo …,« pripoveduje Rudi Kronovšek. V majhni Orli vasi, kamor se je priženil iz rodnih Braslovč, je zraslo podjetje, ki zaposluje ljudi tako rekoč iz vsake druge hiše tam okoli. Ob dobrem občutku, da dajejo kruh 50 zaposlenim, pa je tudi veliko grenkobe. Še zlasti zato, ker enostavno ne morejo zaposliti vseh, ki si to želijo. »Zato je tudi nekaj zamere,« pravi Rudi Kronovšek. Skrbno vodenje podjetja je omogočilo njegov razvoj in posledično tudi mnoge nagrade in priznanja - za finančno stabilnost, gazelo za hitro rastoče podjetje in pomembnega zaposlovalca, pa nagrado za inovativnost in razvoj v povezavi s skrbjo za okolje.

Oče Rudi
Gospod Rudi tudi po upokojitvi pomaga v podjetju. Sicer izhaja iz družine s tremi otroki: »Mama je bila šivilja, oče pa je bil na čelu občine. Imam še sestro in brata in lahko rečem, da smo živeli solidno.« Že v otroških letih je bil zelo aktiven – bil je vodja gasilske pionirske ekipe, član slovenske mladinske atletske reprezentance - dober je bil v skoku v višino in pri troskoku, potrdil se je tudi v odbojkarski ekipi. Dinamični Rudi je kasneje svojo energijo vlagal v raziskovanje. Ciljev je bilo vedno več in združeval jih je pri iskanju praktično in ekološko najbolj sprejemljive poti, pri tem pa je vedno skrbel tudi za to, da so bili izdelki tudi lepo oblikovani. Zgodaj je začel sodelovati z inštituti in fakultetami z različnih področij – od strojništva, ekologije do oblikovanja.
»V naši družino smo povezani z zemljo, zadovoljni smo doma. Tudi zato nismo veliko hodili na morje ali na počitnice kam daleč. Mislim, da smo bili vsega skupaj le petkrat na takem dopustu. Smo pa smo radi raziskovali našo bližnjo okolico.«
Z ženo, specialno pedagoginjo, imata tri otroke – starejši sin Sašo je šel po očetovih stopinjah, saj je magister strojništva, hčerka Nataša je profesorica matematike na celjski strokovni šoli, najmlajši Bogdan pa se je odločil za študij računalništva. Sašo ima svoje podjetje, saj je imel doma dober zgled, Bogdan, ki se je ves čas vključeval v očetovo delo, pa se je hitro pridružil vodenju. Njihov paradni konj postaja nova toplotna črpalka za sanitarno vodo z novo blagovno znamko Kronoterm, ki ima manjše toplotne izgube, večjo zalogo tople vode, nižjo hrupnost in, kar je morda še pomembneje, je veliko varnejša, saj ima zunanji plaščni kondenzator, ki ni v stiku z vodo in jo indirektno segreva. Poleg izredne učinkovitosti novo generacijo odlikuje še napreden inteligentni krmilnik Optitronic, ki lahko v določenih izvedbah toplotno črpalko poveže s kar tremi različnimi dodatnimi viri segrevanja.
Kot ugledno podjetje v svoji branži je Termo-tehnika član European Heat Pump Association. To pa potrjuje, kako dobro je oče zastavil svoje delo, ko se »ni bal« povezovanja s strokovnimi in akademskimi ustanovami, kar je pogosto slabost manjših podjetij.

Sin Bogdan
» Od malega sem vedel, da bom delal nekaj, kar je povezano s strojništvom, saj sem zelo tehničen tip. Toda razpletlo se je tako, da sem diplomiral na računalništvu, kar mi zdaj, pri delu v našem podjetju tudi zelo prav pride,« pravi Bogdan ves nasmejan. Zadovoljen je tudi zato, ker ima doma dva meseca staro hčerkico in ženo, ki je – po očetovih besedah – njegova idealna družica. Bogdanova pot namreč ni lahka, saj je od petnajstega leta priklenjen na invalidski voziček. »Bilo je na silvestrovo, ko so se otroci igrali na snegu. Bogdanu je na ledu spodrsnilo in pri padcu si je zlomil vrat …« pripoveduje oče in doda, kako nepopisno težek čas je bil to za njihovo družino. Bolnišnica in rehabilitacija sta trajali osem mesecev, zato je osnovno šolo končal tako, da je opravljal izpite iz posameznih predmetov. Zaradi nesreče so mu svetovali najprej gimnazijo in kasneje študij. Na prvi pogled je posledice nesreče sprejel dokaj mirno in racionalno; bil je zaposlen z učenjem in kot vzoren dijak je gimnazijska leta dobro prestal; enako tudi študentsko obdobje: »Po prvih mesecih adaptacije – stanoval sem v študentskem domu, ki je prilagojen invalidom – se je začelo prav prijetno bivanje v Ljubljani, ki je vključevalo vse, kar sodi v študentsko življenje.« Tam je spoznal tudi svojo ženo, Novomeščanko, ki je študirala laboratorijsko biomedicino. Po diplomi je sledila poroka, nato ne lahka naloga vodenja podjetja, prišla je hčerka in upa, da bo še kak otrok. Toda kljub srečnemu razpletu Bogdan kot zelo razmišljujoč človek pogosto »premleva« svojo usodo. »Sprejel sem dejstvo, da ne morem hoditi, toda nikoli se s tem ne moreš povsem sprijazniti.« Ni redko, da v sanjah hodi in ko se zjutraj zbudi, »pozabi«, da je invalid. »Dobro je, da sem zelo zaposlen, tako ni časa za tuhtanje.« Ugotavljava, da je po horoskopu ribica - ta pa veliko razmišlja. »Nekoč sva z ženo dobila pijačo v skodelici, ki je imela narisan znak ribe in napis, da riba malo govori, veliko pa razmišlja.« Žena ga je v tem stavku »prepoznala« in mu je tako skodelico tudi kupila. Bogdan je tudi dober v modelarstvu; z ženo, ki jo je pritegnil v ta konjiček, sta dve leti sestavljala večji model letala in zdaj čakata, da bosta našla čas za prvi polet. »To je kar resen model letala, ki bo letelo tudi do 200 kilometrov na uro.«
Inovativen pa je tudi pri njihovih izdelkih - tako jim je z zunanjim partnerjem uspelo uresničiti Bogdanovo zamisel o enostavnem, sodobnem in mobilnem upravljanju udobja v hiši. Majhno tablico z velikimi zmogljivostmi so prvič predstavili na letošnjem sejmu Dom. Vedno višje standarde pa postavljajo za celoten sistem toplotnih črpalk. Po Bogdanovih besedah so bili izjemno zadovoljni, če že ne kar presenečeni ob rezultatih meritev, ki so jih kar v nekaj kategorijah uvrstili na prvo mesto v Evropi! »Pomembno je tudi to, da so rezultati meritev praktično popolnoma skladni z meritvami, ki jih mi redno opravljamo v domačem laboratoriju. Domače meritve se od meritev švicarskega inštituta razlikujejo le za pičla dva odstotka.«
V družini Kronovšek je veliko vzrokov za veselje in ponos, ki ga delijo prav vsi člani. Otroci so dobili najboljšo popotnico - delavnost in znanje; za zgled pa odgovornost. Tako je šlo pri njih že iz prejšnjih rodov nazaj in tako naj gre v prihodnje rodove.