Slikovite stenske umetnine

Zgodbe | apr. '13

Eden najlepših gradov na Slovenskem je dvorec Štatenberg blizu Makol na Štajerskem. Občudovanja vredni so baročna arhitektura, slikovito oblikovane štukature, stropne poslikave, številne starinske peči, lepo rezbarjeno pohištvo.

Grad Štatenberg je bil prvič omenjen leta 1241 kot deželnoknežji grad. Pozidan je bil na hribu, kjer je danes zaselek z zgovornim imenom Stari Grad. Grof Dizma Attems je pa je kasneje na vzpetini nad Dravinjo dal zgraditi istoimenski baročni letni dvorec. Poseben razcvet je doživel v letih od 1720 do 1740.
Poslopje sestavljajo štirje simetrično postavljeni trakti, ki ograjujejo dvorišče z manjšim parkom. V traktu nasproti glavnega vhoda je reprezentančna viteška dvorana. Strop krasijo čudovite štukature in freske, delo slikarja Joanneckeyja. Ponazarjajo antično mitologijo, bogove z Olimpa in štiri elemente: Zemljo, Vodo, Zrak ter Ogenj. Zanje naj bi bila primarni vir serija kartonov za tapiserije Ludvika XIV. So delo slikarja Charlesa Le Bruna, je zabeleženo v knjigi Baročno stropno slikarstvo na Slovenskem Marjane Lipoglavšek.

Bogata štukaturna motivika
Grajski kompleks s štiridesetimi sobami, z več kuhinjami, veliko kapelo z zakristijo, pa z zapori, vozarnico, s hlevi in z več kot 34 metrov globokim vodnjakom je obdan z nasadi in parkom.
»Podatki o štatenberških ustvarjalcih so precej pomanjkljivi,« je ugotavljal dr. Sergej Vrišer. Navaja, da starejša literatura omenja arhitekta Camesinija in slikarja Joanneckyja, o katerih pa ni nič znanega. Le za kapelo se zagotovo ve, da je kiparska dela zanjo leta 1697 ustvaril novomeški mojster Martin Baselij, a jih je leta 1910 uničil požar. Uganka tudi ostaja, kdo je v resnici ustvaril stropne štatenberške Atlante. Tako se imenujejo po Atlantu, ki je pomembna oseba iz grške mitologije. Gre za herkulsko moško figuro, ki namesto arhitektonskih opornikov ali stebrov nosi del stavbe. V štatenberškem primeru jih je osem in  tvorijo vogalne stropne okrasne zaključke
Med štukaturnimi motivi zlasti v slavnostni dvorani gradu izstopajo naturalistične sadne in listne kite iz leta 1697.

Številne starinske peči
Štatenberg naj bi bil letni dvorec, a številne dobro ohranjene in lepo oblikovane  lončene peči pričajo, da so se nekdanji lastniki in premožni gostje tu in tam zadrževali v njem tudi pozimi. Vsaka peč je drugačna in je iz drugega zgodovinskega obdobja.
Kako so se ogrevali v sedemnajstem stoletju, je raziskovala dr. Maja Lozar Štamcar. Omenja, da stenske obloge vseh vrst včasih niso bile zgolj v okras, ampak so bile v glavnem zaščita pred mrazom, ki je vel iz hladnih kamnitih zidov. Za vir svetlobe in toplote je sprva skrbelo odprto ognjišče ali kamin. Toda boljši izkoristek toplote so zagotavljale lončene peči. »Peči z okrasno oblikovanimi ploščicami so se na kmetih začele uveljavljati v 17. stoletju. Meščani in plemiči so se prav tako greli pri odprtih kaminih in s pečmi. Kljub pečem so se petičneži pozimi zanašali na s kožuhovino podloženo obleko ter predvsem na prenosna ogrevala, žerjavice in skalete, posode za ogrevanje postelj,« ugotavlja Lozarjeva.
V poznem baroku so naročniki postali zahtevnejši, zato so se lončarji domislili, da bi modelirali peči v enem kosu. Pri tem so uporabljali leseno ogrodje ali modele. Peči so izdelovali po zgledu takratnih lesenih omar ali kredenc. V klasicizmu pa so bile peči podobne spomenikom.
Franček Štefanec

Informacije: Dvorec Štatenberg z drevoredom, parkom in petimi ribniki v bližini, je zavarovan kot krajinski park, za oglede po dogovoru skrbi turistično društvo Štatenberg, tel.: 02 803 02 16.