Kreta – kjer Grčija utripa drugače

Prosti čas | apr. '13

Grčija vsem težavam navkljub ostaja eden najbolj priljubljenih turističnih ciljev. Nič čudnega, saj vabijo številne obale, slikoviti kraji in otoki, med katerimi je nekaj posebnega Kreta, ki je največji med njimi in leži najbolj južno.

Zanimivo je, da tudi na Kreti zapade sneg! Sicer le v gorati notranjosti, toda zasneženi vrhovi vzbujajo pozornost s svojo belino še globoko v pomlad. In ne samo to, premorejo celo manjše smučišče! Zgradili so ga pod najvišjim vrhom Timios Stavros (2456 m), čeprav zadnja leta ne obratuje.
Kreta je velika skoraj za polovico Slovenije, turizem pa je razvit predvsem na osrednjem delu severne obale, med prestolnico Heraklion in mestom Chania. Slednje je, zahvaljujoč beneškemu in turškemu vplivu, eno izmed najbolj privlačnih na otoku. Tudi po nekaj dnevih se ne boste naveličali ozkih, zavitih ulic, skritih trgov, ozkih stopnišč in kamnitih hiš. V njih je na stotine trgovinic, restavracij, gostiln, pa tudi ducat galerij in penzionov. Najbolj slikoviti del se razprostira okoli živahnega pristanišča, nad katerim se dviguje mogočna utrdba. V njej in bližnji okolici si lahko ogledate več muzejev.
Okolica mesta je kljub razvoju turizma še vedno izrazito kmetijska. Na bogato založeni tržnici sem spoznal zanimivo domačinko Koulo Barydakis. Avtorica več kuharskih knjig vodi tečaje kuhanja in spoznavanja zelišč, ki rastejo na otoku. Včasih v mestu, najpogosteje pa v dobrih dvajset kilometrov oddaljeni vasi Vamos vodi tečaje pod oboki več kot sto let stare oljarne. Kretska prehrana je ena najbolj zdravih na svetu, saj uporablja veliko hladno stiskanega oljčnega olja. Na vsakdanjem jedilniku so siri iz kozjega in ovčjega mleka, obilo zelenjave, žitaric, sadja, medu in v manjših količinah mesa (ovčje, kozje).

Oživljanje tradicije
Vas s kakimi osemsto prebivalci leži le nekaj kilometrov stran od obale, a tujci so doslej le redko zahajali sem. Z obnovljenimi starimi kamnitimi hišami, ki spreminjajo na počitniške apartmaje, pa se je marsikaj spremenilo. Nekdanji učitelj Jorgos je s prijatelji ustanovil podjetje Vamos coop, ki skuša obiskovalcem prikazati Kreto, kakršna tone v zgodovino. V poletnih mesecih se v vasi vrstijo razstave, glasbeni nastopi, kulturne prireditve, projekcije filmov in verska praznovanja. Poleg različnih pohodov pripravljajo tudi aktivna srečanja z lokalnimi kmetovalci. Tako se je mogoče septembra udeležiti trgatve, od novembra do decembra lahko gostje podrobno spoznavajo obiranje in predelavo oljk, sezona obiranja pomaranč pa traja vso zimo. Konec oktobra nastopi čas za žganjekuho, od novembra do junija pa je mogoče spoznavati nastajanje raznovrstnih otoških sirov. Na podobno zamisel, a z malo drugačno izvedbo sem naletel v vasi Arolithos blizu otoške prestolnice. Tu ob sredah prirejajo dneve folklore, ob koncih tedna pa se vse leto vrstijo poroke. Živahnim slovesnim dogodkom po navadi lahko prisostvujejo tudi obiskovalci. Vas je rekonstrukcija tradicionalnega otoškega naselja. Zamisel o ponudbi bivanja v taki vasi je leta 1988 uresničil Georgis Saloustros. V naselju na majhnem hribu je poleg apartmajev urejena tudi vaška kavarna (cafenion), nekaj trgovin z unikatnimi spominki in cerkev. Za avtentičnost naselja so poskrbeli s številni starimi predmeti in gradbenimi elementi, ki so jih našli v okoliških krajih. Nov koncept ponudbe s poudarkom na tradiciji se je obnesel in tako se lahko kljub recesiji pohvalijo z dobro zasedenostjo sob.
Če obiščete Kreto, morate vsaj kak večer prisluhniti tradicionalni grški glasbi. Lahko se udeležite grškega večera, ki ga pripravljajo za turiste. Z malo sreče pa zlahka našli lokal z živo glasbo ob večerih ali nedeljskih popoldnevih. Lokali so vedno polni ne glede na to, da se Grki že nekaj let spopadajo s hudo gospodarsko krizo. Pogosto lahko zaplešete sirtaki, grški skupinski ples, ki je pred več kot pol stoletja zaslovel s filmom Grk Zorba. Otočani so ponosni tudi na pevko Nano Mouskouri, ki je ena najuspešnejših po številu prodanih plošč na svetu (več kot 300 milijonov) in je bila rojena v mestu Chania. Eden najbolj znanih otoških umetnikov pa je slikar El Greco – Dominikos Teotokopulos (1545-1614).

Sanjske plaže in veličastna zgodovina
Kreto večina turistov obišče zaradi morja. Toda za najlepše plaže se je treba malce potruditi in to skoraj obvezno z najetim prevoznim sredstvom, saj avtobusi povezujejo le največje kraje. Eden privlačnejših zalivov v bolj turističnem delu severnega dela otoka se razprostira pred krajem Elounda. Iz njega se ponujajo razgledi na otoček Spinalonga, na katerem samevajo ostanki beneške utrdbe. Otok je zadnja leta zaslovel zaradi svetovne knjižne uspešnice Otok (The Island), ki jo je napisala Britanka Victoria Hislop. Resnično sanjske plaže vabijo na skrajnem vzhodnem in zahodnem koncu Krete. Na vzhodu si ta naziv lasti plaža Vai, ki jo obdaja gozd endemičnih datljevih palm, tako da daje videz tihomorskega letovišča. Na skrajnem zahodu je očarljivih več plaž, ob katerih je morje obarvano turkizno modro, to so Falasarna, Elafonissi in Balos. V bližino slednje vodi zelo slab kolovoz, zato se je do nje bolje pripeljati z ladjo, ki vozi iz nekaj kilometrov oddaljenega pristanišča Kissamos. Tudi južne obale so privlačne. Še posebej v okolici zaliva Matala, kjer so se nekoč zbirali hipiji. Menda je bil med njimi celo Bob Dylan. Mnoge obale pa so zaradi goratega terena teže dostopne.
Kreta je znana kot zibelka bogov, saj naj bi bil v Diktijanski jami rojen bog Zevs. Bolj oprijemljive kot legende so arheološke najdbe. Predvsem tiste, ki pripadajo minojski civilizaciji, ki velja za eno od začetnic evropske kulture. Razcvetela se je pred štirimi tisočletji. Na Minojce spominjajo številne najdbe v arheološkem muzeju v otoški prestolnici. Če ne utegnete tja, pa morate obiskati vsaj najbolj ohranjeno minojsko palačo v bližnjem Knososu. V spodnjih delih mogočne palače naj bi bil zgrajen tudi mitološki labirint, v katerem je bil zaprt Minotaver, pošast s človeškim telesom in bikovo glavo.
V dolgi zgodovini so se na otoku izmenjali številni osvajalci - od Rimljanov, Bizantincev, Benečanov do Turkov. Pod vodstvom enega najbolj znanih otočanov Elefteriosa Venizelosa (1864-1936) je Kreta postala ena od grških pokrajin. Med drugo svetovno vojno so jo kljub odporu zasedli Nemci, svojo upornost pa so domačini drago plačali s krvjo.