Z Resevne na Rifnik in še kam

Prosti čas | apr. '13

Resevna je hrib na severnem robu Posavskega hribovja jugozahodno od Šentjurja. Ime je dobila po modrih cvetovih resja, ki cveti skoraj vse leto. Na vzhodu je njen sosed Rifnik, poseljen že v prazgodovini, na zahodu pa hrib Ramanca, pod katero je vas Svetina z romarsko cerkvijo Marije Snežne ter grobom popotnice in pisateljice Alme Karlin.

Do Šentjurja, središča vzhodnega dela Celjske kotline, se pripeljemo, če štajersko avtocesto zapustimo na izvozu Dramlje in cesti sledimo do mesta. Zasnova kraja je dvodelna: Zgornji trg je staro srednjeveško jedro, kjer stoji cerkev sv. Jurija iz leta 1721. Oltarji so delo Ivana, križev pot pa Janeza Šubica. V bližini stoji rojstna hiša znane rodbine zdravnikov in skladateljev Ipavcev. Zgrajena je v bidermajerskem slogu, obnovil jo je Jože Plečnik; danes je v njej stalna razstava o njihovem delu in življenju.
Spodnji trg pa se je razvil po zgraditvi železnice 1846. Viri navajajo, da je še v 13. stoletju bilo na Voglajni pod Šentjurjem veliko naravno jezero.
Če želimo na Resevno, v središču Šentjurja v semaforiziranem križišču zapeljemo naravnost v podvoz pod železniško progo. Po nekaj deset metrih zavijemo desno na cesto, ki nas pelje skozi naselje Hruševec in Krajnčica. Peljemo približno kilometer do razcepa, za katerim je zanimiv kažipot z dobrodošlico. Žal pa na tej tabli manjkata kažipota za pešpot in cesto za Resevno, kar bi prišlo prav pohodnikom iz drugih krajev.
Hoditi bi lahko pričeli že tu, a bomo izbrali krajšo varianto, zato zapeljemo desno na cesto, ki se vzpenja med razseljenimi domačijami in do zadnje hiše zaselka Krajnčica. Kjer cesta preide v gozd parkiramo in gremo nekaj metrov po cesti navzgor, kjer na levi opazimo smerokaz za planinski dom na Resevni. Krenemo na široko pot, ki se rahlo vzpenja (vzporedno z asfaltno cesto) in nas kmalu pripelje do razpotja. Izberemo zgornjo pot; spodnja pelje v sotesko potoka. Po nekaj metrih hoje dosežemo razpotje z dvema krakoma. Oba sta prava in nas po rahli strmini pripeljeta na vzpetino, kjer se združita.
Gremo po poti do urejene domačije na desni. Sledimo markacijam in po nekaj minutah hoje dosežemo makadamsko cesto; prečimo jo in nadaljujemo po gozdni stezi navzgor do ravnice, na kateri stoji pokrito počivališče z mizo in klopmi. Dalje se vzpenjamo naravnost  do asfaltne ceste. Zavijemo levo, po cesti hodimo  do vodnega zajetja in takoj za njim krenemo desno na  travnik. Pot nas pelje ob robu gozda mimo spomenika padlim v drugi svetovni vojni do makadamske ceste, ki je od tod dalje zaprta za promet. Po nekaj minutah lagodne hoje pridemo do brunarice oziroma Zavetišča na Resevni, od koder je do Planinskega doma Petra Staneta - Skale na višini 682 metrov le še nekaj korakov.
Na vrhu Resevne je malo naprej od doma postavljen 20 metrov visok razgledni stolp z vrtljivim daljnogledom, s katerega je lep razgled v vse smeri. Proti vzhodu vidimo Rifnik, jug nas preseneti s Kozjanskim hribovjem, na severovzhodu se bohotita Boč in Donačka gora, vidi se celo do Slemena nad Zagrebom; na jugozahodu sta najbližja Svetina in Tolsti vrh, zadaj pa Posavsko hribovje; proti severozahodu  se bleščijo Kamniško-Savinjske Alpe, ob jasnem vremenu vidimo celo Triglav; na severu se raztezajo Konjiška gora, Paški Kozjak, za njim Uršlja gora, desno pa vidimo celotno južno stran Pohorja.
S parkirišča do vrha smo porabili dobro uro, sestop pa bo nekoliko krajši. S seboj imejmo izletniško karto Celjske kotline ali zemljevid Posavskega hribovja.

V bližini …
S krajšim vzponom na Resevno smo prihranili čas za ogled arheološkega najdišča Rifnik, ki leži južno od Šentjurja na vrhu istoimenskega hriba. Na Rifnik pridemo po označenih pešpoteh iz Podgorja ali na pol poti iz Šentjurja v Jakob pri Šentjurju (pri domačiji Zdolšek zavijemo levo v hrib in gremo do vrha); lažje in hitreje je z avtom. S križišča, kjer smo zavili desno za Resevno, zapeljemo desno na cesto za Šentrupert. Po nekaj kilometrih nas smerokaz za Rifnik usmeri levo na ozko cesto, ki se strmo vzpenja do brunarice oziroma turistične pisarne Hiška pod goro, kjer lahko parkiramo in krenemo po označeni poti navzgor do lepo urejenega arheološkega parka. Na vrhu lahko vidimo sanirane temelje dveh starokrščanskih cerkva, sedmih hiš in obzidja s stražarnicami. V obnovljeni prazgodovinski hiši pa so na tablah razlage, ki nas popeljejo v burno zgodovino tega kraja. Pod vrhom na severnem pobočju hriba stojijo razvaline nekdaj mogočnega gradu Rifnik.

V bližini kraja Gorica pri Slivnici, nedaleč od Šentjurja, leži Slivniško jezero. Dolžina jezera je pet kilometrov, največja širina pol kilometra, razprostira pa se na 84 hektarih površine. Mnogi jezeru pravijo kar kozjansko morje.
Iz Šentjurja se lahko skozi zaselek Hotunje zapeljemo do Ponikve, kjer si ogledamo čudovito baročno cerkev sv. Martina, v kateri je bil krščen blaženi Anton Martin Slomšek. Rojen je bil leta 1800 v bližnji vasi Slom, kjer lahko obiščemo njegovo rojstno hišo. V zaselku Boletina, ki je oddaljen le nekaj sto metrov od središča Ponikve, se razprostira največje rastišče velikonočnice pri nas. Manjše rastišče te zaščitene vijolične rastline je le še na Boču. To prekrasno dlakavo rastlino so včasih domačini imenovali ušivka.
Če se zapeljemo proti Celju, se v Štorah usmerimo še proti Svetini. Idilična hribovska vasica leži na nadmorski višini 683 metrov in je znana po starodavni taborski romansko romarski cerkvi Marije Snežne iz 15. stoletja. Zgrajena je iz kamna z čokastim gotskim zvonikom. Ogledamo si lahko še podružnično cerkev sv. Križa, ki stoji v neposredni bližini in je znana po znamenitem gotskem križu v glavnem oltarju. Na pokopališču na Svetini je pokopana pisateljica, pesnica in popotnica Alma Maksimiljana Karlin.
Obiskati velja tudi Celjski grad, nekdanje domovanje grofov Celjskih. V Celju se usmerimo proti Zidanemu Mostu. Peljemo mimo železniške postaje, skozi krožišče do semaforiziranega križišča , kjer zavijemo levo na most prek Savinje. Za mostom zapeljemo levo (desno cesta za Celjsko kočo) in ob Savinji ter Voglajni peljemo do odcepa za Celjski (Stari) grad in naprej po lepi panoramski cesti.
Dokaj natančno življenje grofov Celjskih od vladavine Hermana II. do smrti zadnjega grofa Celjskega Ulrika II. je v zgodovinskem romanu opisala Anna Wambrechtsamer, ki se je rodila na Planini pri Sevnici, kjer je tudi pokopana.
V pripovedih in zgodovinskih romanih je največkrat omenjen obrambni, danes Friderikov stolp. Postavili so ga na naravni vzpetini v prvi polovici 14. stoletja. Stolp s tri metre debelimi zidovi in z 23 metrov višine je služil kot zatočišče pred napadalci. Legenda (ali resnica) pravi, da je tu v temnici kar nekaj časa preživel Friderik II., ker oče Herman II ni odobraval njegove poroke z Veroniko Deseniško. Po njem je stolp dobil ime.