Cvetoči balkoni za vse poletje

Prosti čas | apr. '13

Najmanjše, a ne vedno najpreprostejše vrtnarjenje se začenja na okenski polici v zatišju stanovanja. Ta vrtiček se organsko podaljšuje na zunanje okenske police in vse do balkonske ograje ter včasih še na teraso. Pri izbiri pa le prepustimo prosto pot domišljiji s poskusno zasaditvijo katere od ponujanih novosti. Vrtnarji se tudi z izbiro rastlin pridružujejo spremenljivosti narave.
Večina sezonskih okrasnih rastlin ima rada sonce, ker v premočni zasenčenosti in v preobilju vlage zanesljivo omagajo. Tak je že priljubljeni in v ljudski poeziji opevani roženkraut (Pelargonium radens) in vse njemu sorodne pelargonije, ki jih v sodobnih sortah gojimo predvsem zaradi cvetja. To velja za sorte vseh skupin, pa naj bodo zonalke, bršljanke, velikocvetne pelargonije ali drobnocvetni križanci, kjer največ velja filigransko narezljano dehteče listje. Ob pelargonijah naj omenimo, da pri polnjenih cvetovih cvetni lističi po odcvitanju porjavijo in ostajajo na pecljih ter jih je treba sproti odstranjevati. Temu se izognemo z izbiro enojnocvetnih sort, ki se same čistijo.
Zaradi sorodstvene povezanosti petunij s tobakom in krompirjem so vse nekoliko nadpovprečno občutljive na nekatere bolezni in škodljivce. Sončno rastišče, bogato in redno gnojenje kislega substrata ter vestno zalivanje lahko zagotovijo prave cvetne slapove vse do pozne jeseni. Popularnost vsega, kar prištevamo k petunijam - od surfinij do milijon zvončkov - je vedno pogojena z nekoliko zahtevnejšo nego.
Sončno lego imajo rade še mnoge cvetoče lepotice, kot je nežno prevešava  bakopa (Bacope), ki se z drobnim belim cvetje lahko pridruži skoraj vsakršni zasaditvi. Anagalis (Anagalis monellii) s svojimi nebesno modrimi cvetovi cveti prav tako vztrajno kot marjetičaste brahikome (Brachyscome iberidifolia), vrsta čeveljčkov (Calceolaria integrifolia) pa dodaja nasadu sončno rumenino. Predvsem novejše sorte osteospermuma (Osteospermum) temu rodu prinašajo vzdevek kralja vseh marjetic. Pri vzpenjavo-povešavih cveticah ne bi smeli pozabiti na črnooko suzano (Thunbergia alata) v rumeni ali oranžni barvi, zelo mikavna pa so tudi socvetja svinčenice (Plumnbago auriculata) v njihovi nežni modrini.

Nekaj za senco
Za severno ali severovzhodno lego balkona so prava izbira vodenke, vse fuksije, celo praproti, zimzeleni ter drobnolistne sorte host, ki so sicer cenjene vrtne trajnice. Tu bodo lepo uspevale tudi vse gomoljne begonije, pa naj bodo enojnocvetne ali polnjene, pokončne ali prevešave. Vsekakor pa je v zgodnji pomladi priporočljivo gomolje nakaliti, če se ne odločimo za dokup že cvetočih rastlin pri vrtnarju. Tudi fuksije morebiti kar sami razmnožimo s potaknjenci. Sorte pokončne grmičaste rasti so uporabne v zabojčkih in čebricah, celo na gredici, povešave fuksije pa samo tam, kjer se veje s cvetjem res lahko upogibajo v dekorativnih kaskadah. Zato so priljubljene pri zasajanju obešank. Pravilna odločitev je tudi zasajanje posod na senčnih balkonih z drobnolistnimi zimzeleni (Vinca minor), ki ne cvetijo le modro – to obliko dobimo kar v podrasti naših gozdov – temveč obstaja tudi sorta z belim in druga z vinsko-rdečkasto-vijoličnim cvetjem.

Skladnost barve in postave
Rastline v balkonskih zasaditvah moramo uskladiti v prijetno druščino ob upoštevanju barve cvetja in listja, po višini, po času cvetenja in tudi po strukturi poganjkov z listi in cvetovi vred. Dominantnim cvetočim rastlinam pridružimo manj bahave, a pomembne strukturne rastline. Dobra izbira je moljevec (Plectranthus coleoides), ki je lahko samo zelen ali pa tudi pisanolisten. Podobna izbira je pri grenkuljici (Glechome), ki jo sicer poznamo kot plazeč širokolistni plevel v negovani angleški trati. Ti rodovi so le trije primeri, ko želimo v balkonskem nasadu poudariti kaskadno povešavost. Še na nekatere odporne sorte bršljanov bi se morali spomniti, pestrost izbire pa zadeva tako obarvanost kot obliko listja. Nadvse primerne so zimzelene praproti, izbiramo lahko celo med mnogimi sortami host (Hosta) in glede na prostor, ki je na voljo, se odločamo za drobnolistne ali za kaj postavnejšega.

O zalivanju in gnojenju
Plastična korita so praktična, cenovno dosegljiva, mehansko odporna in z gladko površino, da jih lahko čistimo. V preseku so veliki od 15 x 15 cm do 20 x 20 cm. Pogosto se izdelovalci pri tem omejijo na dve ali tri dolžine med 60 in 120 centimetri. Ob nakupu imajo nekateri zabojčki drenažne odprtine le nakazane in jih moramo pred polnjenjem s substratom prebiti s pripravnim orodjem. Lovilni podstavki so vsekakor potrebni, v njih pa voda ne sme zastajati. Sodobne izvedbe zabojčkov imajo rezervi namenjen zbiralnik vode, kar je gotovo praktično. Zelo koristno pa je pri sajenju substratu primešati nekaj vnaprej namočenega granulata agrogela za laže premagovanje morebitne suše. Navzlic temu se moramo pri zalivanju prilagajati potrebam rastlin.
Največ cvetja imajo menda tisti, ki ob vsakem zalivanju dodajo malo gnojila. Z novimi hranilnimi odmerki je treba že kmalu po sajenju nadomestiti v substratu vsebovana gnojila, saj je rastlinam namenjen sorazmerno majhen življenjski prostor. Uporaba tekočih gnojilnih pripravkov je res praktična, a je glede na vsebnost hranil cenovno manj ugodna. Za balkonske zasaditve vedno izbiramo cvetočim rastlinam namenjena gnojila, ki nimajo pretiranega deleža dušika in po navadi vsebujejo tudi nekatere pomembne mikroelemente. Zlasti surfinije ob pomanjkanju železa in magnezija uspevajo kaj klavrno. Preprosto in praktično pa je tudi gnojenje ob notranjem robu zabojčka, kamor v črticah natresemo nekaj zrnc gnojila, ki se ob vsakem zalivanju počasi razkraja in posreduje hrano koreninam.