Moteča, a nenevarna vrtoglavica

Dobro počutje | jun. '13

Vrtoglavica je zmoten občutek, kot da se okolica premika ali valovi okrog nas. Strokovno jo imenujemo vertigo. Je zelo pogosta težava, saj se v življenju z njo sreča kar tretjina ljudi, najpogosteje pa prizadene starejše. Večinoma gre za zelo motečo, a nenevarno težavo, saj je le redko simptom resnih bolezni.
Znaki so po intenzivnosti lahko od komaj opaznih do zelo izrazitih. Hujša vrtoglavica povzroča slabost in bruhanje; gre za podobne občutke, kot če med vožnjo z avtomobilom po ovinkih gledamo nazaj. Zaradi motenega delovanja ravnotežja bolniki težko hodijo ali stojijo, zato se bistveno poslabša kakovost življenja, prizadeti pa po navadi močno omejijo svoje življenjske aktivnosti.
Za razumevanje vrtoglavice moramo vsaj v osnovi poznati delovanje sistemov za ravnotežje. Gre za usklajeno delovanje mehanizmov v telesu, ki na podlagi podatkov iz številnih senzorjev v sklepih, koži, mišicah, očeh in ušesih določijo položaj telesa glede na gravitacijo, ter koordinirajo gibalni sistem, da nas ohranja v stabilnem položaju. To dogajanje je podzavestno.
Glavni ravnotežni organ je notranje uho. Ravnotežni del tega organa imenujemo vestibularni sistem, sestavljajo pa ga polkrožni kanali, mešiček in vrečica. Polkrožni kanali ležijo pravokotno drug na drugega, da lahko zaznavajo položaj glave v vseh ravninah. Napolnjeni so s tekočino, končajo pa se v votlinah s šopi čutilnih dlačic, ki jih obdaja želatinasta snov s kristali. Iz njih ravnotežni živec pošilja signale možganom v nadaljnjo obdelavo. Ko premaknemo glavo, tekočina in želatinasta masa na dlačicah zaradi vztrajnosti zaostaneta, to odkloni dlačice in po živcu sproži signale. Po dolgotrajnem vrtenju (na vrtiljaku ...) se premikanje tekočine ne ustavi takoj, ko se ustavita telo in glava, kar vzdraži čutilne dlačice in povzroči lažen, neprijeten občutek vrtenja.
Vrtoglavica je tako lahko posledica prizadetosti notranjega ušesa ali ravnotežnega (vestibularnega) živca, kar imenujemo periferna vrtoglavica. Takih je vsaj 90 odstotkov vrtoglavic.
Če pa je posledica okvar osrednjega živčevja, jo imenujemo centralna vrtoglavica. Pojavlja se redkeje, a je pogosto znak resnejših bolezni, kot sta možganska kap ali krvavitev, pridruženi pa so pogosto še drugi simptomi.

Najpogostejše oblike vrtoglavice
Benigna paroksizmalna vrtoglavica. Je najpogostejša oblika vrtoglavice, zlasti pri starejših od 60 let, nanjo pa posumimo pri vseh, ki doživljajo kratkotrajne epizode vrtoglavic, sproži pa jih obračanje v postelji ali premikanje glave. Kot pove že ime, bolezen ni nevarna, povzročijo pa jo lahko premaknjeni delci kristalov v tekočini ravnotežnega organa, ki se ob premikih glave gibljejo v polkrožnih kanalih in povzročijo napačne zaznave. Bolezen lahko pozdravimo s posebnimi manevri, ko z obračanjem glave premaknemo kristale iz polkrožnih kanalov na nemoteče mesto.
Menierova bolezen. Tipični potek bolezni označuje skupina treh simptomov: vrtoglavica, poslabšanje sluha in šumenje v ušesih - tinitus. Simptomi so lahko različno intenzivni in ni nujno, da so zaznavni vsi. Bolezen poteka v napadih, ki trajajo od nekaj minut do 24 ur, pojavljajo pa se 5 do 10-krat na leto. Bolezen lahko sčasoma napreduje ali pa izzveni. Vzroke pripisujejo previsokemu pritisku tekočine v notranjem ušesu in najpreprostejši poskus zdravljenja je poleg zdravil še dieta z omejitvijo soli v prehrani.
Migrenska vrtoglavica - vestibularna migrena. Pogosta oblika vrtoglavice, ki se pojavlja v obliki napadov, trajajočih od nekaj minut do nekaj ur, lahko pa tudi več dni. Lahko ji sledi ali jo spremlja glavobol, vendar to ni nujno.
Akustični nevrom. Gre za nerakavi tumor možganskega živca, ki prevaja signale za sluh in ravnotežje. Pojavlja se med 50. in 60. letom starosti pri enem od 100.000 ljudi. Povzroča vrtoglavico, enostransko izgubo sluha in šumenje v ušesih, zdravimo pa jo z operativnim posegom ali radioterapijo.
Vestibularni nevritis ali labirintitis. To pogosto obliko vrtoglavice povzroči vnetje notranjega ušesa (labirintitis) ali ravnotežnega živca (vestibularni nevronitis). Vrtoglavica se pojavi v obliki enega ali več napadov, lahko pa traja kar nekaj tednov. Bolezen je pogostejša pri mladih bolnikih, vzrok pa še ni natančno raziskan. Povezujejo jo z virusnimi okužbami dihal (prehladnimi obolenji) ali okužbami z virusi herpesa. Zdravljenje s protivnetnimi zdravili je učinkovito le, če z začnemo zdraviti nekaj dni po nastanku težav.
Ateroskleroza je kronična bolezen žil, ki jo bolj poznamo kot povzročiteljico srčnega infarkta. Ker se zaradi otrditve žil in oblog na njih lahko zmanjša pretok krvi skozi možgane, lahko pa zlasti pri starejših povzroči tudi vrtoglavico.
Zdravila. Vrtoglavica je lahko tudi stranski učinek zdravil. Nekatera imajo strupene učinke na sluh in ravnotežni organ, druga delujejo na osrednje živčevje. Mednje sodijo salicilati, nekateri antibiotiki, antidepresivi, pomirjevala, zdravila za zdravljenje pritiska, nitroglicerin in tudi alkohol.

Kdaj moramo k zdravniku
Ob enkratni, kratkotrajni vrtoglavici se ne mudi k zdravniku. Če je težava intenzivna, dolgotrajnejša, če se ji pridruži glavobol, vročina, splošna prizadetost, je obisk zdravnika treba obiskati prej. Ob novem pojavu vrtoglavice je najbolje poklicati ambulanto in se na podlagi okoliščin dogovoriti z zdravnikom, kdaj bi bil potreben pregled.
Vrtoglavica lahko doleti vsakogar in ni prave preventive pred prvim pojavom. Možnosti za nastanek so večje pri starejših. Ker je povezana z nestabilnostjo, ta pa s padci in poškodbami, se starostjo še bistveno povečajo možne posledice v obliki zlomov kosti in njihovih zapletov. Pri vrtoglavici moramo biti še posebno previdni že na trdnih tleh, zlasti pa na lestvah; obrezovanje drevja in delo na višini zato prepustimo drugim.
Kadar je mogoče, zdravimo vzrok vrtoglavice in ne le simptomov. Če to ni možno, blažimo vrtoglavico in z njo povezano slabost z zdravili, ki delujejo na osrednje živčevje. Za posamezne oblike pride v poštev fizikalno zdravljenje, operacija, zdravila, radioterapija; pomemben del zdravljenja so mnogokrat že pozabljene vaje za ravnotežje in t. i. vestibularne vaje. Ker marsikatera vrtoglavica izzveni kar sama, je lahko zelo uspešno zdravilo tudi čas.

Vrtoglavico najpogosteje zamenjujemo z omotico. Slabost, zvonjenje v ušesih, zamegljen vid, nestabilnost so simptomi omotice, ki je brez občutkov vrtenja. Omotični lahko postanemo, denimo, kadar smo predolgo na soncu. Vzrokov je še več, največkrat je pa je neposredni krivec sprememba (padec) krvnega tlaka.
Vaje za povrnitev ravnotežja
Dokler traja vrtoglavica, vaje opravljamo redno, trikrat na dan vsaj po pet minut.

Leže na hrbtu:
- glava miruje, oči premikamo navzgor in navzdol; od leve proti desni in obratno; pogled osredotočimo na prst, ki ga približujemo in oddaljujemo od obraza.
- Premikamo glavo: najprej počasi, nato hitreje, pozneje pa med opravljanjem vaj zapremo oči; nagibamo glavo naprej in nazaj, nato še v levo in desno.

Sede:
- Ponovimo prejšnje vaje.
- Dvigujemo ramena in z njimi krožimo.
- Sklonimo se naprej, pobiramo predmete s tal.
- Krožimo z glavo v levo in desno z odprtimi očmi in nato z zaprtimi očmi obračamo telo v levo in desno, pogledamo v smeri obrata.
Stoje:
- Ponovimo prejšnje vaje, nato iz sedečega položaja vstajamo z odprtimi, nato z zaprtimi očmi.
- V višini oči podajamo žogico iz ene roke v drugo.
- Pod koleni podajamo žogico iz ene roke v drugo.
- Vstajamo iz sedečega položaja in se pri tem obrnemo okoli svoje osi.
Med hojo:
- Narišemo črto na tleh in hodimo po njej z odprtimi, nato pa še z zaprtimi očmi.
- Hodimo po stopnicah navzgor in navzdol z odprtimi in nato z zaprtimi očmi.
- Hodimo tako, da postavljamo nogo pred nogo z odprtimi, nato z zaprtimi očmi.
- Stojimo na eni nogi z odprtimi in nato z zaprtimi očmi.
- Kegljamo, balinamo.